Lake Of Tears so prestali prvo desetletje spreminjanja in razvijanja svojega sloga. Njihov prejšnji album Forever Autumn ni bil podoben nobenemu od prvih treh, nekaj podobnega pa lahko napišem tudi za The Neonai – ni podoben niti Lake Of Tears zgodnjim albumom, niti Forever Autumn. Spet gre za nekaj novega!
Lake Of Tears še zdaleč niso edini band, katerega je zadnje čase potegnilo v gotsko-rockerske vode. So pa to naredili na samosvoj način! The Neonai je klaviatursko nabit album, kitaram pa pripadejo preposti riffi. Dodali so tudi nekaj sintetičnih zvokov, vendar ne v tolikšni meri, kot lahko to slišite pri Evereve. Vokal je (po pričakovanju) čist in odlično vodi komade.
Če vam bo tale album všeč, se bosta med favorite takoj uvrstila Return Of Ravens in The Shadowshires, ki izstopa z nekoliko več živahnosti. Občutka ne izgubijo niti na nekoliko počasnejšem Solitude, na Leave A Room pa slišite odličen vokalni duet med Danielom Brennareom in gostjo Jennie Tebler, ki na nekaterih komadih poskrbi tudi za back vokale, nežni in zasanjani Sorcerers pa odpoje sama. Za slednjim komadom vas Lake Of Tears odpeljejo nazaj k prejšnjemu slogu albuma s komadom Can Die No More. Nathalie And Her Friends morda deluje malenkost prazno, Let Us Go As They Do pa temelji na riffu, kakršnega bi lahko uporabili tudi Tiamat. Down The Nile prinaša nekoliko občutka po starem rocku, za konec pa ste deležni nenaslovljenega, ambientalnega instrumentala. Lake Of Tears so ponovno zapluli v nove vode, pri tem pa se prepustili vplivom raznih zvrsti – od gothica, rocka, popa, metala, do elektronske glasbe.

Matija

Album je prispevala založba Panika Records.