RECENZIJE

29. 8. 2017
Limbonic Art - Spectre Abysm
Candlelight Records, 2017

Limbonic Art je ena izmed zasedb, ki je (skupaj z drugimi sodobniki) orala ledino simfoničnega black metala v sredini devetdesetih let. Prva dva albuma tako še danes sodita med klasike simfoničnega black metala, kasneje pa je prepoznavnost skupine precej upadla in Limbonic Art se nikoli niso niti približali uspehu prav tako simfonično navdahnjenih rojakov, kot so npr. Dimmu Borgir ali pa Emperor.
Zasedbo, ki je večino časa delovala kot kreativno bolj ali manj uravnotežen duet, je še pred sedmim studijskim dolgometražcem Phantasmagoria zapustil Morfeus in tako je Limbonic Art z ustanovnim članom Daemonom postal one-man band. Vprašanje je sicer, ali je bil padec kakovosti na albumu Phantasmagoria v glavnem posledica Morfeusovega odhoda, saj je band počasi, a opazno kreativno pešal že nekaj ploščkov zapored, je pa z omenjenim (pod)povprečnim albumom zasedba zagotovo dosegla najnižjo točko v svojem opusu. Kar sedem let je minilo, da je Daemon uspel izdati nov, osmi celovečerni plošček, kot da bi se zavedal šibkosti Phantasmagorie in skušal povrniti nekaj ugleda imenu Limbonic Art. In to mu s Spectre Abysm do neke mere tudi uspe. Plošček ponuja sedem uravnoteženih skladb, ki občasno prikličejo v spomin začetke Limbonic Art, ko je bila skupina še na ustvarjalnem vrhuncu. Da ne bo pomote, Spectre Abysm ni niti Moon In The Scorpio niti In Abhorrence Dementia, pa vendar uspe ujeti nekaj duha omenjenih izdaj. Sem ter tja sicer Daemon zapluje v generični black metal, ki ga ni mogoče ločiti od nepregledne množice drugih zasedb, vendar pa se vsakič znova uspe rešiti s kakšnim posrečenim »hookom« ali brezčasno kitarsko melodijo, ki drži zanimanje poslušalca tekom celotnega ploščka. Programirani bobni, ki so pri Limbonic Art bolj ali manj stalnica že od zgodnjih začetkov, sicer albumu ne dajo nobene dodane vrednosti, a vseeno niso tako opazni, da bi poslušalca nujno motili pri poslušanju. Tudi simfonični elementi so v večini primerov okusno izbrani in ne silijo preveč v ospredje, temveč večinoma služijo kot atmosferična podlaga pri vseh skladbah. V določenih trenutkih so morda celo malce preveč potisnjeni v ozadje in plošček ne zveni več kot simfonični black metal temveč preprost melodični black metal.
Čeprav iskreno rečeno album kot celota ne ponuja presežkov, menim, da bodo tisti, ki še vedno zvesto sledijo zasedbi kljub nekaterim kiksom, zadovoljni. Vsi tisti, ki pa Limbonic Art podrobneje ne poznajo ali pa so nad bandom obupali po prvih nekaj ploščkih, pa verjetno na Spectre Abysm ne bodo našli prav veliko zanimivih trenutkov. Vseeno pa mislim, da je pričujoči plošček verjetno najkakovostnejša dolgometražna izdaja Limbonic Art v enaindvajsetem stoletju.

SORODNE VSEBINE:
23. 10. 2015Vision Of Disorder / Novice
21. 11. 2012Vision Of Disorder / Novice
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
21. 6. 2018
Parkway Drive - Reverence
Recenzija
19. 6. 2018
Sabaium - Perfect Shadow
Recenzija
14. 6. 2018
Kalmah - Palo
Recenzija
12. 6. 2018
Sleep - The Sciences
Recenzija
5. 6. 2018
Mist - Free Me of the Sun
Recenzija
1. 6. 2018
Dimmu Borgir - Eonian
Recenzija
25. 5. 2018
Big Bad Wolf - Outrage of Modesty
Recenzija
24. 5. 2018
Immortal - Northern Chaos Gods (single)
KONCERTI & FESTIVALI
26. 6. 2018
Stick to Your Guns, Stray from the Path
Orto Bar, Ljubljana
27. 6. 2018
Alice In Chains
Jarun, Zagreb, Hrvaška
28. 6. 2018
Solomacello Fest 2018 - Part 1
Santeria Social Club, Milano, Italija
29. 6. 2018
Rock The Castle 2018
Castello di Villafranca, Verona, Italija
29. 6. 2018
Under The Guillotine Fest
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
29. 6. 2018
Within Destruction, Mist, Black Reaper
TrainStation SubArt, Kranj