Se še spomnite let 1994-96 in enormno količino bendov, ki so mešali doom in death metal v vseh mogočih razmerjih, njihova vzora pa so bili prvaki te scene My Dying Bride in danes prodani Paradise Lost? Če se, potem tudi veste da so kasneje šli še dlje in v svojo glasbo vnašali cigu migu na violino in nežne deviške vokale. Navsezadnje pa so naredili svojo sceno in dobili ime gothic metal. Ampak kakor hiter vzpon, tak tudi zaton in danes le še malo bendov vztraja na tem področju. Tile Macbeth pa so prijetno presenečenje. Težko povem zakaj ampak v njihovi glasbi je neka svežina kljub temu da je večina elementov njihove glasbe bila že prej uporabljena. Njihove melodije popeljejo poslušalca v nek drugi svet. Dominira močan, globok moški death metal vokal, kateremu protiutež je nežno, prečudovito, romantično, erotično žensko petje in recitiranje (ja, res mi je všeč ta glas, kot ste spoznali iz prej uporabljenih pridevnikov). Posebnost so bobni, ki postanejo od časa so časa hitri, dajejo pridih tehničnosti in vtis, kot da želijo preskakovati ritem. Moj nasvet: stlačite tole tlačenko v tlačenkomat, ugasnite luči, prižgite sveče, objemite ljubljeno osebo ter zraven grickajte čips in pijte pivo.

Matija