RECENZIJE

29. 8. 2007
Madball - Infiltrate The System
Ferret Music, 2007
Jebemti, NYHC je zakon! Že dolgo nisem tako užival v poslušanju Madball. Nova plošča je kratkorečeno »keep it real hardcore«. Mislim, da sem nazadnje take orgazme doživljal ob Look My Way, kar je bilo milijon let nazaj.
Zakaj tak naval navdušenja? Ker so Madball pač »worldwide hardcore representatives«, vedo, o čem pojejo, nimajo čistih vokalov in emo čupic, imajo udarno in direktno glasbo in sekali so ga na Brutal Assault kot Robert De Niro, ko sem mu strga v Taksistu. Kitarist Mitch v stilu Matta Hendersona ima res dobre in jasne linije, miks punk riffov in žaganja brez solaž pa je tako učinkovit, da si človek misli, kaj sploh kdo rabi več kot prvih nekaj strun in polj na kitarskem vratu. Ne more biti slabo, če ti je ime Mitts – na hitro izgovorjeno zveni kot Mitch in takoj se spomnimo »good ol' days in America« ter Davida Hasselhoffa, ki je bil kul v Baywatch samo zaradi imena Mitch. Ritem sekcija, »portorican mafia« basist Hoya Roc in bobnar Rigg Ross izpadeta kot Joe Pesci in Ray Liotta v Good Fellas, ko pobijata vse, kar diši po pokvarjenih mafijcih ali policajih. In Joe Pesci je zakon, torej je primerjava ritem sekcije z bilokatero mafijsko vlogo tega norca več kot na mestu. Poslušajte kombinacijo treh omenjenih inštrumentov že v komadu We, The People (ustvarjen za čupiranje in skakanje), kaj šele Infiltrate The System, ki seka po duši kot nekdaj Lockdown ali pa Streets Of Hate ali pa The Wall od Agnostic Front. Get ready to mosh! »My Voice Is The Weapon« pravi originalni vokalist in nasplošno karizmatični leader Freddy Cricien, drugače bratranec Rogerja Mireta, žive legende in botra newyorškega hardcora. In Freddy izrablja svoje orožje izredno dobro. Vokal se mu je vrnil v čase plošče Demonstrating My Style. Kar je kul so njegova besedila – direktna, jasna, na trenutke malce klišejska, ampak iz srca in prav čuti se tisti žar, ki je mladeniča dobrih 20 let nazaj spravil »from the streets and into the band to spread the hardcore reality«. Škoda, ker ni plošča daljša, a je vseeno dovolj, da da pravi žar v srcu in duši in si potem spet zarolaš Biohazard, Verbal Abuse, Agnostic Front, stare Madball, Downset, Ryker's itd.
Zdaj pa ploščo na repeat, zvečer pa iz prašne kolekcije potegniti maraton filmov The Godfather, The Bronx Tale, Casino in seveda Good Fellas. Mater, ga seka Joe Pesci! Šus! Hardcore still lives!

Ivan
SORODNE VSEBINE:
1. 7. 2011Fear And The Nervous System / Novice
31. 3. 2017Winter Days Of Metal, 5. dan / Galerija
29. 9. 2001Opeth - Blackwater Park / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
18. 2. 2019
1914 - The Blind Leading the Blind
Recenzija
15. 2. 2019
Inmate - Anarthas
Recenzija
13. 2. 2019
Degress - Imperfect Hell
Recenzija
7. 2. 2019
SkyEye - Digital God
Recenzija
5. 2. 2019
Marax - Dance Within the Flames of Burning Fire (EP)
Recenzija
25. 1. 2019
Glista - Death Machinery
Recenzija
27. 12. 2018
Haiduk - Exomancer
Recenzija
19. 12. 2018
Anaal Nathrakh - A New Kind Of Horror
KONCERTI & FESTIVALI
19. 2. 2019
Project for Bastards, Sedmina, Facial Tissue Dispenser
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
21. 2. 2019
KoD: Morywa, Maskardh, Morost
Orto Bar, Ljubljana
22. 2. 2019
Alter za Matjaža: Tomato Punx, Britof, Underpodngrabn, Beerfits, Jut
Špajz, Slovenj Gradec
23. 2. 2019
Obscura, Fallujah, Allegaeon, First Fragment
Rockhouse, Salzburg, Avstrija
23. 2. 2019
Carnival of Death Metal Fest: Ater Era, Ursus' Escape, Dark Pools
El Covo de Jameson, Trst, Italija
23. 2. 2019
SkyEye
Mladinski center Brežice