RECENZIJE

13. 4. 2018
Marax - The Abyss of Illusions (EP)
samozaložba, 2018

Marax so mlada, lani ustanovljena simfonična black metal zasedba, ki domuje v Savinjski dolini. Zasedba je sestavljena iz petih članov, in sicer Anin Astaroth (vokali), Morgoth (bobni), Nord Slayer (kitara), Skalph (bas) in Spirit (violina).

Da je metal nasičen z dotičnim žanrom, je vsem jasno, ki le malo sledijo sceni, kar pa ne pomeni, da se zasedbi in njeni prvi izdaji The Abyss of Illusions ne splača prisluhniti. Prve asociacije vas bodo morda popeljale na izlet po Severni Evropi in vam v zavest priklicale imena, kot so Borknagar, Carach Angren, Cradle of Filth, Dimmu Borgir, Dissection, Emperor ali Old Man’s Child, toda po nekaj poslušanjih boste ugotovili, da ima EP močno neodvisno osebnost in da služijo našteti bandi zgolj kot primerjava in orientacija.

Malo manj kot 20-minutni izdelek, na katerem so intro in 4 komadi, ustvari nekakšno teatralno vzdušje, ki ga zadnja leta uživam v družbi Carach Angren. Pa tudi sicer niso primerjave povsem zgrešene, saj imamo tudi tukaj dostikrat opravka s kompleksnimi strukturami, ki na prvo uho zvenijo povsem enostavne in svojo bit skrivajo pred nepazljivim poslušalcem.

Toda všečnost pričujočega izdelka ne temelji na teh strukturah, temveč na sožitju med golo agresijo in romantičnim vzdušjem. Slednje gradi band z violino, ki proizvaja melodije, na katere bi bil ponosen tudi klasični godalni orkester. Celotni zgodbi so seveda dodane tudi klaviature, ki tvorijo tisto klasično podlago, kakršno vsak poslušalec pričakuje od tega žanra, medtem ko heavymetalske riffaže in clean kitare poskrbijo za dodaten ščepec posebnosti in onemogočajo enoznačno predalčkanje bandovega varovančka.

In tukaj še ni vsega dobrega konec. Vsemu temu se pridruži še ženski harsh vokal, ki se na besedilni ravni poigrava in znotraj komadov preklaplja med angleškim in francoskim jezikom. Za boljšo predstavo naj služi uvod v komad Suicide:

La douleur que je considérais éternelle
Est en train de disparaître
Je ne ressens plus rien
Je suis paralysée par ces pensées meurtričres
Qui me hantent depuis toujours…
Je vais y mettre fin – ŕ jamais
My time has come
To die, to perish, to disappear

Vse do zadnjega »disappear« nam žalostna mladenka z normalnim glasom pripoveduje svojo zgodbo, ki jo v ozadju spremlja napeto vzdušje in se stopnjuje do omenjene točke, na kateri pevka preklopi na harsh vokal in se akcija začne. Igra vokalov se ponovi še enkrat tekom komada in pričakovanja ob zaključnem Resurrection so temu ustrezno visoka. Kaj točno se zgodi tam in kaj vse še ponuja plošček, pa ugotovite sami.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
1. 10. 2018
Dalkhu - Lamentation and Ardent Fire
Recenzija
28. 9. 2018
Obscura - Diluvium
Recenzija
26. 9. 2018
Aura Noir - Aura Noire
Recenzija
21. 9. 2018
Dragonlord - Dominion
Recenzija
14. 9. 2018
Isengard - Traditional Doom Cult
Recenzija
7. 9. 2018
Immortal - Northern Chaos Gods
Recenzija
29. 8. 2018
Sear Bliss - Letters from the Edge
Recenzija
25. 7. 2018
Funeral Mist - Hekatomb
KONCERTI & FESTIVALI
23. 10. 2018
Mystifier, Brüdny Skürwiel
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
24. 10. 2018
Stoned Jesus, Somali Yacht Club
Rockhouse, Salzburg, Avstrija
25. 10. 2018
Ozone Mama, Old Bridge Cartel
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
25. 10. 2018
KoD: Marax, Ways of a Heretic
Orto Bar, Ljubljana
25. 10. 2018
Ultha, Namet
AKC Attack, Medika, Zagreb
26. 10. 2018
Tomcat (horror show)
Orto Bar, Ljubljana