Moram priznati, da me je moderen škotski melodični metal kvintet presenetil. Pozitivno. The Dead Live By Love je njihova druga plošče po dokaj mešano sprejeti This War Will Last Forever. Ne bom rekel, da sem popolnoma spremenil mnenje o Mendeed, ker še vedno menim, da bi morali najti bolj jasno predstavo o tem, kaj ta band sploh igra. Mečejo jih v isti koš kot Killswitch Engage ali pa Trivium. Jaz bi se raje usmeril v malce kasnejše Trivium, ampak večinoma v ustvarjanje Children Of Bodom s precejšnjimi začimbami v stilu In Flames, Cradle Of Filth in z dvema žlicama metalcorea.
Mendeed je vsekakor band, kjer kitare prihajajo več kot dovolj v ospredje. In to z razlogom. Ne samo, da odigrajo ubijalske riffe (poslušajte naslovno skladbo ali pa Gravedigger), ampak so nasoljene s solažami, melodičnimi pasažami, ki spominjajo na kitarsko masturbacijo predvsem moderne finske šole. V tem oziru tole sploh ni slabo; kajti res so kvalitetne. Boben je agresivno razgiban in me spet spominja na Children Of Bodom, predvsem na ustvarjanje v času Hatebreeder, najdejo se pa tudi vložki a la Carcass, seveda pa je tudi veliko modernih ritmov. Samplov ni, vendar jih Mendeed niti ne rabijo. Vokalist ima precej unikaten krik, ki je kot mešanica med Alexijem (odštevši lajanje) in Danijem Filthom (zadnje stvaritve Cradle Of Filt), ki se spogledujeta z In Flames vokalistom in celo Paulom Stoddardom iz Diecast, kar se tiče clean petja. Je pa problem, ker stvar postane precej »pussy« v občasnih preveč spevnih refrenih. Mislim, včasih si želim, da pop ne bi naredil takega vtisa na metal.
Stvar je dinamična in mineva precej hitro, a ne dolgočasno. Še vedno pa menim, da obstaja veliko smeri, ki jih bo Mendeed raziskal preden bo dokončno utelesil svoj pravi jaz. Do takrat pa - pridružite se potovanju.

Ivan