Pri Meshuggah je vedno treba čakati vsaj tri leta, če ne štiri, da nas presenetijo z novim studijskim izdelkom. V njihovi karieri se je pojavilo ogromno skupin, ki naj bi jih znale posnemati. A vendar so Meshuggah samo eni in so danes priznani kot ena najbolj unikatnih skupin. Na vsakem izdelku presenetijo z novimi, totalno odbitimi idejami. In glej ga zlomka, tudi na ObZen so pošteno presenetili.
Meshuggah so tokrat naredili "normalen" album. Prejšnji Catch 33 je namreč bil narejen na principu enega komada in ga zato mnogi niso marali, ker je bilo prisotno pretirano eksperimentiranje. ObZen pa predstavlja kombinacijo prejšnjih albumov, tako da naj bi bil všeč večji množici ljudi. Tudi bobnar Tomas Haake se je znova usedel za baterijo in pustil računalniški program Drumikit from hell na miru.
Album se začne s komadom Combustion, ki je zasnovan na višjem tempu in močno spomni na album Destroy Erase Improve. Vsa ta kompleksnost ob masivnem zvoku osemstrunskih kitar in moderni produkciji je dobila končno pravi pomen. Meshuggah so brezkompromisni. Ponovno imamo opravka z neobičajnimi strukturami, kompleksnimi ritmičnimi vzorci. Komad Bleed je odličen dokaz, kako se nadzira pravi kaos. Prvič je bas snemal tudi njihov basist Dick Lövgren, ki je prej nastopal s skupino le v živo. Nekatere linije kljub močnim kitaram celo izstopajo. Kitarski dvojec Thordendal/Hagström izvaja pravi potres z rušilnimi riffi. Thordendal pa se zopet izkaže s spretnim soliranjem, vendar je njegovega tipičnega atonalnega tapping soliranja manj. Njegove solaže so počasnejše, vendar zaradi tega delujejo bolj atmosferično. ObZen je kombinacija agresivnih skladb, ki spomnijo na albuma Destroy Erase Improve in Chaosphere, in počasnejših skladb, ki so bile narejene po vzoru albumov Nothing in Catch 33. Bobnar Tomas Haake se na vsakem komadu izkaže kot izredno zajeban bobnar, ki se ponaša z odličnim poznavanjem poliritmike. Za cel album je spisal tudi besedila, ki z neobičajnim vokalom Jensa Kidmana dobijo ključni pomen. Album se zaključi z devetminutnim Dancers To A Discordant System, ki že zdaj velja za najbolj epski Meshuggah komad. Meshuggah so dokazali, da so še vedno nori ljubitelji matematike. How metal is that, huh? Še vedno se ne ve, katera je prava formula za razčlenitev njihovih komadov. Definitivno pa lahko govorimo o neštetih neznankah.
Produkcija na ObZen je le še pika na i. Je tudi najbolj spoliran album doslej, kar lahko štejem kot plus, ker res zveni masivno. Z ObZen bodo Meshuggah nadgradili svoj stari koncertni repertoar, tako da se lahko pripravimo le na pravi šus.

Primož