Medvoški kralji metala Metalsteel so nam sedmega marca s koncertom v Rdeči Ostrigi postregli z izidom svojega petega studijskega albuma. Gre za vsem znano slovensko heavy metal skupino, katere začetki segajo v leto 2001 in je trenutno poleg Noctiferie in Negligence ena najuspešnejših metal zasedb v Sloveniji. Njihova zgodovina vam je verjetno vsem že znana, zato se bom raje posvetil njihovi novi izdaji This Is Your Revelation. Teče tretje leto od izida njihovega zadnjega izdelka Steel Alive in definitvno je bilo vredno počakati, saj je novi album trenutno njihov vrhunec glasbenega ustvarjanja. Sama produkcija albuma je odlična, prav poseben pečat pa mu daje bandov način snemanja, saj so vso glasbo posneli hkrati, kar da temu izdelku čisto drugačen »filing«, kot če bi posneli vsak inštrument posebej. Čuti se energija vsakega komada ter idealna mešanica organskega zvoka z moderno produkcijo. Odlično se razloči glasna bas kitara, ki vsem skladbam doda še boljšo ritem podlago in zveni veliko bolj »z jajci«.
Prva pesem albuma je njihov drugi izdani single New Way Of Thinking, ki je definitvno pravilna izbira za uvod v plošček, saj predstavi, kaj lahko pričakujemo v nadaljevanju - pravi heavy metal s tokrat najboljšim Benijevim vokalom do sedaj. On je naredil vokalno največjo spremembo, saj je iz visokega, bolj šibkega in nerazločnega glasu naredil močen vokal, ki včasih že malo meji na growl. Naslednji pesmi odlikujejo predvsem zelo udarni uvodi, in sicer Taboo ter meni osebno najljubši komad na albumu, Narcissus. Že takoj te pritegne melodični intro, ko pa začnejo rohneti bobni, veš, da se Metalsteel s tem albumom spuščajo v veliko bolj heavy vode kot na prejšnjem albumu. Za zraven pa še odlični back vokali v refrenu, ki samo še dodajo moč. Tempo se še vedno ne ustavi z New Messiah in naslovno skladbo albuma This Is Your Revelation, ki ju zaznamujejo odlične kitarske sposobnosti Roka in Benija, ki drug drugega dopolnjujeta s svojima različnima stiloma igranja. Ne smem pozabiti tudi na Mateja Sušnika, ki znova dokazuje, zakaj je med najboljšimi basisti v Sloveniji in tudi v Evropi, saj s svojim solom v New Messiah doda še tisti bonus skladbi, ki ga pri dobrih glasbenikih pričakuješ. Po odličnih petih komadih sledi akustični intermezzo, imenovan Call Off The War, ki ga jaz osebno ne bi vključil na album. Sliši se kot nekaj, kar bi igrali Ensiferum ali kakšen podoben viking/folk band, in doda malo grenkega priokusa odličnemu začetku. Ta ne izgine tudi pri naslednjem komadu Godfather Of Nothingness, ki sicer ni slab, a se mi z napol epskimi napevi v refrenu nikakor ne sklada z ostalim albumom. Vendar pa se Metalsteel z zadnjima dvema skladbama Man Of 1000 Faces in Long Time Ago vrnejo na pravo pot, ki so jo ubrali na začetku ploščka.
Pod črto je ta album meni osebno njihov najboljši izdelek do sedaj, saj sta produkcija ter glasbena in vokalna izvedba odlični. Najbolj se mi dopade začetek albuma, saj ima neko surovo moč, ki se je ne čuti več toliko v nadeljevanju. Potrebna pa je še enkrat pohvala Beniju za res ogromen vokalni napredek. Brez dvoma odličen izdelek in seveda dobra napoved za prihodnost ustvarjanja Metalsteel.