RECENZIJE

18. 1. 2018
Morbid Angel - Kingdoms Disdained
Silver Lining Music, 2017

Pa ga imamo. Album K iz hiše Morbid Angel. Bil sem izredno skeptičen, kaj znajo Morbid Angel, se pravi dvojec Azagthoth in Tucker, ustvariti brez Vincenta. Na vprašanje, komu v celoti ali večinoma pripisati slog na zelo spornem Illud Divinum Insanus, je danes morda nekoliko lažje odgovoriti, hkrati pa je to tudi vseeno. Sčasoma sem sprva neljubi predhodnik vzljubil podobno, kot mi je aktualna studijska kreacija zlezla pod kožo.

Pa sem torej kar hitro na začetku izdal, da spadam med tiste, ki jim je najnovejša stvaritev Morbidnega Angela všeč. Sprva mi je v uho padel zvok, ki je nekakšna kombinacija med staro zloveščostjo in sodobno eksperimentalnostjo, kar skupaj zveni kot ep, ki je posvečen zlobi, temi in pogubi. In kar je še zelo pomembno: album zveni sveže, hkrati pa se mu takoj sliši, kdo je njegov idejni oče. In če te po številnih letih poslušanja takšnega in drugačnega rocka, panka in metala pritegne zvok že pri prvem komadu, potem je band v tej zvezi zagotovo ustvaril nekaj zelo dobrega.

Nekje sem zasledil, da naj bi bil Kingdoms Disdained podoben albumu Formulas Fatal to the Flesh. No, album je podoben marsičemu, kar so Angeli že proizvedli, vendar to še zdaleč ni razlog za jokanje. Zato tega tudi na albumu nič ne najdemo, temveč konkretno udrihanje po vsem in vsakem, ki se postavi bandu po robu na njegovi novi poti. Kingdoms Disdained je kot nekakšen bager (namenoma nisem uporabil prispodobe tank, ker nisem želel vojne konotacije, temveč sem želel samo izraziti rušilno moč), nad katerim je voznik izgubil nadzor ter sedaj ruši levo in desno vse okoli sebe. Za seboj pa pušča nekatere bolj in nekatere manj zapomljive riffe, kar priča le o tem, da opustošenje ne predstavlja preglednega reda, temveč na videz nerazumljiv kaos, ki je potreben dobre analize, da se razvije občutek za to, po kakšnih ali katerih tirnicah je potekalo maličenje.

Po sprva pozitivnem vtisu nad celotnim ploščkom se kasneje po nekaj poslušanjih med prvimi prepoznavnimi indici znajdejo Piles of Little Arms, Paradigms Warped, The Pillars Crumbling in For No Master, pri čemer so v veliko pomoč solo vložki – tudi od Tuckerja na bas kitari –, ki ustvarijo iluzijo sprejemljivosti nasilja. Skratka, Morbid Angel z lahkoto zmorejo tudi brez Vincenta, čeprav bi si njega še zmeraj želel v bandu.

SORODNE VSEBINE:
11. 5. 2011Morbid Angel / Novice
14. 7. 2003Morbid Angel / Novice
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
25. 5. 2018
Big Bad Wolf - Outrage of Modesty
Recenzija
24. 5. 2018
Immortal - Northern Chaos Gods (single)
Recenzija
16. 5. 2018
Primordial - Exile Amongst The Ruins
Recenzija
14. 5. 2018
The Canyon Observer - NØLL
Recenzija
11. 5. 2018
Carpathian Forest - Likeim (EP)
Recenzija
9. 5. 2018
Marduk - Werwolf (single)
Recenzija
4. 5. 2018
Archgoat - Eternal Damnation of Christ (EP)
Recenzija
27. 4. 2018
Grob - Metanoia
KONCERTI & FESTIVALI
25. 5. 2018
Count Raven, Jack Frost, Sarcasm Syndrome, Angor
Viper Room, Dunaj, Avstrija
25. 5. 2018
Tomcat, Charlie Butter Fly
Rock Bar Down Town, Kranj
25. 5. 2018
The Cruel Intentions, Speed Stroke, The Lethal Idols
Grind House, Padova, Italija
25. 5. 2018
Kramp Fest
Bajer, Godovič
25. 5. 2018
Petroleum Beat Festival 2018
Speedway stadion, Petišovci pri Lendavi
26. 5. 2018
Milady Metal Fest 2018
Arci Tom, Mantova, Italija