RECENZIJE

18. 1. 2018
Morbid Angel - Kingdoms Disdained
Silver Lining Music, 2017

Pa ga imamo. Album K iz hiše Morbid Angel. Bil sem izredno skeptičen, kaj znajo Morbid Angel, se pravi dvojec Azagthoth in Tucker, ustvariti brez Vincenta. Na vprašanje, komu v celoti ali večinoma pripisati slog na zelo spornem Illud Divinum Insanus, je danes morda nekoliko lažje odgovoriti, hkrati pa je to tudi vseeno. Sčasoma sem sprva neljubi predhodnik vzljubil podobno, kot mi je aktualna studijska kreacija zlezla pod kožo.

Pa sem torej kar hitro na začetku izdal, da spadam med tiste, ki jim je najnovejša stvaritev Morbidnega Angela všeč. Sprva mi je v uho padel zvok, ki je nekakšna kombinacija med staro zloveščostjo in sodobno eksperimentalnostjo, kar skupaj zveni kot ep, ki je posvečen zlobi, temi in pogubi. In kar je še zelo pomembno: album zveni sveže, hkrati pa se mu takoj sliši, kdo je njegov idejni oče. In če te po številnih letih poslušanja takšnega in drugačnega rocka, panka in metala pritegne zvok že pri prvem komadu, potem je band v tej zvezi zagotovo ustvaril nekaj zelo dobrega.

Nekje sem zasledil, da naj bi bil Kingdoms Disdained podoben albumu Formulas Fatal to the Flesh. No, album je podoben marsičemu, kar so Angeli že proizvedli, vendar to še zdaleč ni razlog za jokanje. Zato tega tudi na albumu nič ne najdemo, temveč konkretno udrihanje po vsem in vsakem, ki se postavi bandu po robu na njegovi novi poti. Kingdoms Disdained je kot nekakšen bager (namenoma nisem uporabil prispodobe tank, ker nisem želel vojne konotacije, temveč sem želel samo izraziti rušilno moč), nad katerim je voznik izgubil nadzor ter sedaj ruši levo in desno vse okoli sebe. Za seboj pa pušča nekatere bolj in nekatere manj zapomljive riffe, kar priča le o tem, da opustošenje ne predstavlja preglednega reda, temveč na videz nerazumljiv kaos, ki je potreben dobre analize, da se razvije občutek za to, po kakšnih ali katerih tirnicah je potekalo maličenje.

Po sprva pozitivnem vtisu nad celotnim ploščkom se kasneje po nekaj poslušanjih med prvimi prepoznavnimi indici znajdejo Piles of Little Arms, Paradigms Warped, The Pillars Crumbling in For No Master, pri čemer so v veliko pomoč solo vložki – tudi od Tuckerja na bas kitari –, ki ustvarijo iluzijo sprejemljivosti nasilja. Skratka, Morbid Angel z lahkoto zmorejo tudi brez Vincenta, čeprav bi si njega še zmeraj želel v bandu.

SORODNE VSEBINE:
26. 1. 2012Morbid Angel / Novice
8. 4. 2004Morbid Angel / Novice
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
18. 2. 2019
1914 - The Blind Leading the Blind
Recenzija
15. 2. 2019
Inmate - Anarthas
Recenzija
13. 2. 2019
Degress - Imperfect Hell
Recenzija
7. 2. 2019
SkyEye - Digital God
Recenzija
5. 2. 2019
Marax - Dance Within the Flames of Burning Fire (EP)
Recenzija
25. 1. 2019
Glista - Death Machinery
Recenzija
27. 12. 2018
Haiduk - Exomancer
Recenzija
19. 12. 2018
Anaal Nathrakh - A New Kind Of Horror
KONCERTI & FESTIVALI
19. 2. 2019
Project for Bastards, Sedmina, Facial Tissue Dispenser
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
21. 2. 2019
KoD: Morywa, Maskardh, Morost
Orto Bar, Ljubljana
22. 2. 2019
Alter za Matjaža: Tomato Punx, Britof, Underpodngrabn, Beerfits, Jut
Špajz, Slovenj Gradec
23. 2. 2019
Obscura, Fallujah, Allegaeon, First Fragment
Rockhouse, Salzburg, Avstrija
23. 2. 2019
Carnival of Death Metal Fest: Ater Era, Ursus' Escape, Dark Pools
El Covo de Jameson, Trst, Italija
23. 2. 2019
SkyEye
Mladinski center Brežice