Da sem prišel do prvenca poljskih Necrostrigis, je bilo potrebnega nekoliko več truda in časa kot po navadi. Delovanje v skorajšnjem popolnem podzemlju poljske black metal scene pač zahteva več kot le eno samo povpraševanje preko maila ali Facebook profila (ki, mimogrede, sploh ne obstaja), a na koncu je bila reakcija na ponujeno recenzijo prvenca Werewolves Of Moonlit Pentagram oziroma po poljsko Wilkołaki Księżycowego Pentagramu povsem običajna: prijetne besede odobravanja podpore in seveda takojšnje vprašanje po naslovu, kamor želim prejeti kopijo albuma. Ker je ta uradno izšel samo na kaseti (28 kosov) in vinilni plošči (166 kosov), nisem bil preveč presenečen, ko sem po skoraj enem mesecu (tako dolgo je plošček potoval s Poljske do mene) v rokah držal na domačem računalniku posneto in na roko popisano zgoščenko (CD-R). Kot v starih časih, konec devetdesetih oziroma v začetku novega tisočletja, ko so kolegi navezovali kontakte z različnimi bandi takratnega podzemlja (ne samo s Poljske, ampak celotne vzhodne Evrope) in si izmenjevali albume na podoben način.
Pred leti pozabljeni občutki pa se niso končali pri embalaži, temveč so se prebujali in prilezli povsem na plan med poslušanjem Werewolves Of Moonlit Pentagram. Surov in primitiven black metal, ki je nekoč veljal kot edini pravi, ponovno prihaja iz domačih zvočnikov. Trditev, da dandanes surov in primitiven black metal ne obstaja več, je seveda absurdna, toda tisto, česar človek v drugem desetletju novega tisočletja resnično ne sreča več za vsakim vogalom, je umazana in nič kaj spedenana garažna produkcija, ki tovrstni glasbi podeli prav poseben čar. Da ne ovinkarim in izgubljam preveč besed: kdor pozna prve demote in albume legendarne zasedbe Graveland, ta ve, o čem je govora. In kdor se tovrstnega black metala še ni povsem naveličal oziroma si ga je morebiti ponovno zaželel, tega bodo Necrostrigis povsem zadovoljili. Band, ki sicer deluje kot dvojica (Neimad HellHeimm in WolfVamphyr), je za snemanje prvenca najel celo klaviaturista (GrimSpirit) in tako albumu dodal melodično (a še zmeraj surovo) noto. Za pikico na i oziroma kot namig, katera velika imena black metal scene je treba po mnenju Poljakov častiti, se Werewolves Of Moonlit Pentagram zaključi s priredbo The Third Of The Storms (Evoked Damnation) kultnih Hellhammer.
Album se sicer ne bo vpisal v anale black metal glasbe, a kljub svoji preprostosti ponuja kar nekaj dobrih riffov, privlačno atmosfero in lastno dušo.