Gothic metal-rock skupina s Finske je konec maja letos, po zelo uspešni plati Oceanborn, izdala že svoj tretji album. Kot smo že vajeni, je tudi zadnji album, Wishmaster, narejen zelo kvalitetno, kot se za Nightwish pač spodobi. Album je poln novih navdihov vokalistke Tarje, nekaj izvirnih melodij izpod peresa Tuomasa, vse skupaj pa zavito v že značilen Nightwish sound. Produkcija je mogoče za malenkost bolj "plastična" od prejšnjega albuma, a še vedno dovolj ostra da pritegne. Komadi se večinoma začnejo z uvodom teme, ki jo ponavadi pripelje kitara ali synth, nato pa se pridruži ostali instrumental vključno s Tarjo. Komadi so zasnovani zelo "klišejsko" kar bo za nekatere rahlo razočaranje, po drugi strani pa je to glede na prejšnje albume veliko presenečenje.
Kot vsaka stvar tudi Wishmaster ni popoln izdelek. Zakaj? Hmm ... hja ... a, fuck it! Če primerjamo rast benda od prve plate, Angels Fall First, ki je bil dokaj povprečen Cd z dokaj izvirno glasbo, pa naprej do Oceanborn, ki je vsekakor tehnično, harmonsko in idejno eden najboljših albumov sploh v tej zvrsti, je Wishmaster 'majhen' korak nazaj, kar se tiče izvirnosti in aranzmajev ima pa druge dobre lastnosti ki jih zasledimo šele po nekaj urnem poslušanju. Album precej spominja na Oceanborn, manjka pa mu energije, ki jo je prejšnji album dosegel z odličnimi izvirnimi melodijami, prehodi iz mirnega dela v energijsko nabite dele ter obratno, razne medigre med Tarjinim petjem, ki so jih prekinjali instrumentalni vložki ...
Ergo: Wishmaster je odličen album, vsekakor vreden nakupa. Za tiste, ki še niste slišali nič od Nightwish priporočam slednje: kupite Wishmasterja, ko se ga naveličate (ne bo tako hitro) pa brž v trgovino po Oceanborn, in Nightwish bo skupina, ki je ne boste pozabili do smrti.