Promovirati finski band pod oznako melodični death metal, danes poslušalcem predstavlja igrati v stilu Children Of Bodom, Dark Tranquillity, Arch Enemy, Soilwork in podobnih bandov. Neuveljavljen band s tem lažje pritegne pozornost širšega kroga ljudi, vendar bi v primeru Omnium Gatherum marsikdo dobil nekaj drugega, kar si je predstavljal.
Beseda melodični ima pri Omnium Gatherum nekoliko drugačen pomen. Veliko prej kot zgoraj omenjene bande se pri njih najde vplive Opeth, Katatonia, celo Entombed in At The Gates. Years In Waste ni album, ki bi takoj sedel v uho. Progresivni faktor pri nekaterih strukturah kompozicij je ob pogostih spremembah tempa premočan, kompleksno grajene pesmi kljub sicer dobri uravnoteženosti med melodijami in agresivnostjo, s strani thrashersko obarvanih riffovskih napadov in ritem sekcije preprečujejo, da bi pesmi takoj obstale v ušesu, kot pri recimo Arch Enemy. Mero agresivnosti s surovim, brutalnim, raskavim vokalom veča pevec, ki poje preveč enolično. Že tako temačnejšo atmosfero pa podkrepijo še melanholično obarvane klaviature. Skladbe se med seboj razlikujejo, tako da vsaka ima svoj karakter, ob brezkompromisno udarnih in progresivno strukturiranih pa se najde tudi kakšna mirnejša.
Years In Waste ni ravno album, ki bi jemal sapo in ki bi na skandinavski sceni pokazal kaj novega, je pa dovolj dober, da se splača band prečekirati.

Matjaž