Po kar zajetni količini splitov, EP-jev in 7-inčev je Return To Desolation drugi album v desetletnem obstoju Phobie. Phobia igrajo grind/death z vplivi hard corea, do neke mere za njihovo zvrst klasično nažiganje, seveda s poudarkom na verblanju in (kot je pri takih bandih v navadi) dvema vokaloma: eden prihaja iz najtemnejših delov grla, drugi pa je tipično grindersko kričanje.
Phobia so solidni skozi celo ploščo, vendar ni ravno veliko razlogov, da bi jih postavili v ospredje pred njim podobnimi bandi. Ali pa morda vseeno: uporabljajo dovolj različnih elementov, da so komadi med seboj prepoznavni, nekajkrat presenetijo s kakšnim zanimivim ritmom, itd. Zvok in produkcija sta narejena z underground občutkom, vendar dovolj kvalitetna. V ospredju je vokal in bobni, kitare pa so nekoliko zabrisane. Zgornjemu opisu najbolj ustreza prvih pet komadov, pri naslednjih treh postanejo kar nekoliko drugačni, z zanimivimi, jasnimi ritmi, echom na vokalu, na komadu All That Remains pa pokažejo enega najhitrejših bobnarskih delov na svetu. Saj res, njihov session bobnar je Raymond Herrera (Fear Factory), če vam to kaj pomeni.
Poleg zgoraj opisanih osmih so na ploščo dodali še štiri bonus komade, “studio rehearsals”, ki so bili posneti leta 1992. Na teh komadih so nekoliko počasnejši ter z malenkost bolj garažnim zvokom, vendar še vedno zanimivi.

Matija

Album je posodila trgovina Müller. Lahko ga kupite v Ljubljani na Čopovi 40: eTrgovina