Le leto dni po prvencu Out Of The Ashes, Into The Fire se ameriški power metal bojevniki Power Theory vračajo z novim albumom An Axe To Grind. Power Theory ne sodijo med tiste novince, ki so v zadnjem času dodobra prevetrili dogajanje na heavy metal sceni. Fantje namreč črpajo vplive tudi iz gibanja NWOBHM, ki je v osemdesetih postavilo temelje ameriškemu power metalu. A te vplive so na prvi pogled dobro prikrili; zavili so jih v zelo surovo obliko, ki gre še najbolj v smeri kultnih kolegov Metal Church, pa tudi kanadskih legend Anvil.
Power Theory navedenih zasedb kljub napredku na An Axe To Grind še ne dosegajo, a kažejo, da s svojim delom mislijo zelo resno. Moč, »power« vsekakor je beseda, ki pritiče njihovi glasbi, a namesto nekega »šusa« je v ospredje raje postavljen močan, surov riff, ki v sebi nosi zmeren nivo melodike in seveda dobiva primerno podporo v solažah. V ospredje nikoli ne pride tehnično izpostavljanje posameznih članov, temveč je pomembna ustvarjena atmosfera, vzdušje. In ta »feeling«, ki ga Power Theory ustvarjajo v skladbah, se pogosto približa mid tempo thrash metalu (na primer Testament), a nikoli ne preide vanj. Glasbi primeren je tudi grob, surov vokal, ki spet najbolj spominja na zgodnje Metal Church in Davida Waynea. A če so Metal Church poskrbeli za nekaj klasik in napisali skladbe, ki jih lahko vedno znova poslušaš, Power Theory še precej manjka do te stopnje. Prva polovica albuma ima nekaj zelo solidnih skladb, a ne takih, ki bi prisilile poslušalca, da si jih pri priči še enkrat zavrti.
Kljub temu bi bilo album vredno preveriti s strani vseh, ki se najdejo doma v bolj surovi obliki power metala.