Tokrat je trajalo 11 let, da so Rammstein izdali nov live album, tretji po vrsti. Kdor pozna band, in na tem mestu si upam trditi, da ga ni metalca in rockerja, ki ga ne bi, ve, da je treba Rammsteine doživeti v živo. Kakršen koli drug približek te izkušnje je samo klavrni poskus lizanja sladoleda na drugi strani stekla. To velja tako za DVD oziroma Blu-ray, še bolj pa za zgoščenko. Video posnetek se vsaj malo približa izkušnji v živo, toda v primeru Rammstein je treba vročico ognja pač doživeti neposredno na lastno kožo. Kar pa sploh ni težko, ne glede na to, kje v dvorani si človek najde svoje mesto za opazovanje nastopa najslavnejših industrialcev na svetu.
Kot pove ime, so si Rammstein za ovekovečenje svojega nastopa tokrat izbrali Paris, ki so ga obiskali v okviru turneje Made in Germany 1995–2011. Turneja je obsegala 78 nastopov v Evropi in 21 v Severni Ameriki. Takratna odrska konstrukcija iz jekla je bila široka 24 in visoka 15 metrov, tehnična ekipa, ki je štela celih 125 članov, pa je morala za vsak nastop postaviti 100 zvočnikov s skupno močjo 380.000 vatov, za prevoz celotne opreme pa je poskrbelo kar 25 tovornjakov. Če mi torej prej niste verjeli, da živo moč Rammsteinov ni mogoče doživeti na nobeni plastiki, mi morda boste zdaj.
Čeprav … Trajalo je kar pet let, da je režiser Jonas Åkerlund vse opisano v vsej njegovi mogočnosti spravil na plastiko in še pred tem na platno. Ja, tako je, Rammstein: Paris je bil posnet tudi kot film in je v kinih pa navedbah Wikipedije, za katere vemo, kako zelo natančne so, priigral dobrih 1,1 milijon evrov. Če si torej želite približnega približka živih Rammsteinov, bo tale izdelek zagotovo najboljše, kar je trenutno mogoče dobiti.
Dodaten plus pa je zagotovo izbor komadov, ki tokrat ni osredotočen na aktualni album, ki so ga Rammstein promovirali na predhodni turneji, temveč gre za best of njihovega celotnega delovanja. Seveda so Nemci z leti ustvarili železni repertoar, ki tudi tokrat ne manjka, toda poleg tega pa lahko slišimo še Wollt ihr das Bett in Flammen sehen, Sehnsucht, Mein Teil, Mann gegen Mann in seveda tudi Frühling in Paris. Po zimzelenem Angelu in pohotni Pički je zasedba zaključila koncert z romantično Pariško pomladjo.
Čeprav me albumi v živo ne ganejo preveč, me je ta dovolj močno vzburil, da bom željo po koncertu po vsej verjetnosti nosil s seboj še tudi takrat, ko bo na sporedu nova turneja s takrat novim albumom.