Nemški webzine Metal Message že nekaj let izdaja kompilacijo folk, pagan, viking in deloma black metalskih izdaj in tokrat je pred nami četrta izdaja samplerja s preprostim naslovom Metal Message IV. Na ploščku, ki je izšel v omejeni nakladi 1000 kosov, najdemo trinajst skladb, ki so jih prispevale skupine, ki prihajajo iz Rusije, Latvije, Estonije, Skandinavije, pa vse do Britanskega otočja. To je nekako razumljivo, saj od Grkov in Špancev na primer ni najbolj normalno pričakovati, da bi prepevali o vikinških pohodih in poganskih ritualih.
Kompilacijo odprejo norveški melodični black metal trio Gjenferdsel, ki je za album prispeval skladbo Svik s prvenca I. Britanci Forefather plujejo bolj v melanholičnih vodah, ki jih pričarajo clean vokali na skladbi Engla Tocyme. "True Estonian Pagan Metal since 1995" pravijo Tharaphita , ki se na kompilaciji predstavijo s skladbo Lidsetel Sünkjatel Radadel. Če bi bila malce manj monotona, ne bi bila nič manj true, ampak bolj zanimiva za poslušalca, ki se mora prebiti skozi dobrih pet minut in pol dolg komad. Vrnimo se na Norveško, od koder prihajajo Galar. Njihova skladba Hugin Og Munin prinaša uravnovešeno mešanico čistih in "grim" vokalov, všečno lead melodijo, par hitrih partov in akustični outro. Za mano so štirje komadi, pa še nobene frulice, violine in podobnih inštrumentov? Poslušam pravo kompilacijo? Da jo, se pokaže že pri naslednjem komadu z naslovom Ginnungagap, ki ga je prispeval one-man-band Oakenshield oz. Ben Corkhill, ki je odigral vse inštrumente. Čuti se vpliv Bathory, a ni premočan. Irminsul s komadom Vinterskald so edini zastopniki Švedske. Jedro skladbe predstavljajo akustične kitare, ob katere se naslanjajo čisti in grobi vokali, vse skupaj pa je začinjeno s slabo produkcijo. Nizozemci Slechtvalk s skladbo On the Eve of Battle predstavljajo eno izmed najhitrejših na kompilaciji, saj v njej ne manjka udarnih, hitrih riffov in double bassov. Sledi precej bled izdelek z naslovom The Riding Of The Queen Boudiccea mednarodne zasedbe Folkearth, nato pa udarijo Belgijci Theudho z ne ravno najbolj pogansko skladbo The Journey To Lyngvi. Ruska zasedba Alkonost v skladbo Darkness sicer lepo vkomponirajo mešanico grobih vokalov in soprana, a kljub temu vse skupaj deluje malo premalo razgibano in dolgočasno – imajo pa verjetno najboljšo produkcijo na izdelku.
Kaj frulice, dude so manjkale! No, tudi te se pojavijo pri nemški zasedbi Slartibartfass, ki predstavi skladbo St. Cuthbert. In dude so, žal, tudi vse, kar je na tej skladbi zanimivega. Latvijci Skyforger so v naših krajih verjetno najbolj poznan band s te kompilacije in lahko bi prispevali kakšen bolj živahen komad kot akustično balado A Crested Bird Sings. "Bl hitro, bl žvo, bl na poskok!!!".
Mešanico z vseh vetrov zaključi kar devet minut dolga heavy skladba, v kateri igrajo folk, poganski in/ali vikinški parti še najmanj vloge, jih je pa ravno toliko, da si je irska zasedba Sirocco s skladbo Forsaken Shores prislužila mesto na CD-ju. Sliši se tudi primes thrasha, ki jo deloma prinese tudi hetfieldovski vokal.
Zanimiva kompilacija za tiste, ki se zavedajo, da pagan in folk metal niso (le) pijanske poskočnice gozdnih ljudi in trolov.

Peter