Na današnji dan
2011
Amon Amarth izdajo svoj osmi album Surfur Rising
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

18. 3. 2016
Regarde les hommes tomber - Exile
Les Acteurs de l'Ombre Productions, 2015

Francoska zasedba Regarde les hommes tomber je lani jeseni izdala svoj drugi studijski album, ki mu je nadela naslov Exile. Peterico iz Nantesa in njihovo glasbo sem spoznala ravno preko omenjenega izida, ki mi je takoj zlezel pod kožo, a dolgo nisem mogla izluščiti razloga, zakaj točno. Najprej nisem niti posvečala pretirane pozornosti tematiki, s katero se band ukvarja v besedilih, a da gre za nekaj biblijskega, je že takoj izdala naslovnica.

Nato je enkrat skupaj z majico po pošti prispel še digipak, poln raznoraznih simbolov in namigov, kot so uroboros, upodobitev časa, kot ga poznajo v zahodnih kulturah (tj. starec s koso, tako imenovani Father Time), kot božje zapovedi v kamnite table vklesana besedila ter najzanimivejša izmed vseh naštetih ilustracij – pol človek pol kača, ki obkrožena s kamenjem stoji na truplu človeka in še najbolj spominja na bitje naga iz indijskega izročila; in to vse v izrazitem slogu slikarja in grafika Gustava Doréja, ki je med drugim ilustriral Miltonov Izgubljeni raj ter angleški prevod Svetega pisma v 19. stoletju. Če ne že zaradi samega sloga, je jasna aluzija na njegovo delo tudi zbor krilatih silhuet s fanfarami nad gorečim mestom. Ilustratorski duo Førtifem je svoje delo solidno opravil in v veliki meri očigledno izpolnil želje banda, ki v intervjujih ne skriva navdušenja nad Doréjem in Johnom Martinom (njegovo verzijo uničenja Sodome in Gomore so mimogrede leta 2011 za naslovnico albuma Doom of the Occult uporabili Necros Christos). Svoj slog sta v primerjavi z naslovnico prvenca Regarde les hommes tomber precej izpilila, izbira iste grafične ekipe in zelo podobne naslovnice pa ne predstavlja edine konstante in logičnega nadaljevanja na Exile.

Besedila, tako na prvem kot drugem ploščku, se nanašajo na več biblijskih zgodb, začenši z Abelom in Kajnom (pesem The Wanderer of Eternity na prvencu). Na kratko obravnavajo tudi vesoljni potop, vendar iz diametralno nasprotne perspektive napram tradiciji, saj Noeta ožigosajo za izdajalca lastne krvi. Omembi kralja Nimroda nato v zadnji skladbi The Fall sledi še prilika o babilonskem stolpu in prekletstvu neštetih jezikov. Tudi tokrat pa se zasedba postavi po robu splošno sprejetemu prepričanju in boga označi za utrujenega starca in slabiča, ki naj odgovarja za svoje grehe. Preostale pesmi se nadaljujejo v podobnem duhu, njihova osrednja tema pa je še naprej zavračanje ljudi, ki kljub neskončni ljubezni do svojega božanstva na svoji koži neprestano izkušajo trpljenje. Ta večni padec Regarde les hommes tomber še enkrat ponazorijo z zgodbo o Sodomi in Gomori, v kateri je človeštvo ponovno pahnjeno v izgnanstvo. Pred tem v pesmi Embrace the Flames preko figurativnih črnih plamenov pozivajo k zavedanju, nekakšni verski streznitvi, saj se album v zaključni skladbi The Incandescent March konča z naslednjimi verzi:

“The primitive philosophy of a tyrannic group of cowards
Will never rule on this pure and fragile place we call earth
The time of slavery must end right now
This time of tyranny must be the last
We will crush the weaver, he will taste the bitter
And on this unreachable fortress we call Heaven
He will taste the anger of the gods we are
We will sit on this throne
And the fallen god, the exiled one
Will rest in a place we call Inferno”

Besedila bojda ne služijo nobeni ideologiji, saj gonilna sila izvorno enočlanskega projekta J. J. S. dotično tematiko uporablja le kot ustvarjalni ventil, preko katerega lahko uresničuje svoj glasbeni izraz. Če se osredotočim zgolj na zvočno plat albuma, je bila že produkcija na samonaslovljenem prvencu dobra, morda le malce brneča. Na njegovem nasledniku je boljša, saj so fantje tokrat snemali v večjem pariškem studiu s producentom Francisom Castem, kar se tudi sliši po čistejšem in udarnejšem zvoku. Vendarle je zven z razpršenimi kitarami še vedno zelo soroden tistemu na predhodniku, tako da omogoča komaj zaznaven prehod z enega ploščka na drugega, izjemno tekoče pa se ena v drugo prelivajo tudi same skladbe. To je tudi eden od dveh razlogov, zakaj komaj 42-minutni Exile čisto prehitro mine.
Žanrsko bi Regarde les hommes tomber umestila nekje med post-, black in sludge metal s prvinami hardcora, lahko pa jih poskusim opisati še malce drugače; na začetku albuma na primer zaradi kitarskega zvoka spominjajo na ameriške Hivelords (predvsem aktualni album Tapered Limbs of a Human Star) in zaradi določenih aranžmajev ter zvena bobnov na nemško zasedbo Planks (njihov zadnji album Perished Bodies), po vokalu in predvsem po vzdušju pa lahko potegnem nekaj vzporednic z njihovimi kolegi Celeste. In če že omenjam vokal, je ta v Thomasovi izvedbi na Exile toliko podoben tistemu na prvencu od Ulricha (Otargos), da bi menjava običajno najprepoznavnejšega člena v postavi skoraj ostala neopažena – torej še ena sprememba v vrsti navideznih stalnic.

Ob neusihajoči poplavi novih izidov moram reči, da se je poglobitev v enega izmed bolj obetavnih med njimi izkazala za več kot dobrodošlo, saj so me Regarde les hommes tomber spomnili na odličen način odklopa od nenehnega in vseprisotnega šuma iz okolice. Pripravili so me celo do tega, da sem se končno lotila branja čtiva, ki sem se mu iz principa dolgo izogibala. Exile bi pa brez pomisleka uvrstila med deset najboljših albumov v letu 2015.

SORODNE VSEBINE:
6. 4. 2017Au-Dessus - End of Chapter / Recenzije
29. 7. 2015Regarde les hommes tomber / Novice
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
Recenzija
7. 3. 2024
Sodom - 1982 (EP)
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija