Da slaba reklama ne obstaja, nas učijo Semargl z aktualnim studijskim albumom Satanic Pop Metal. Ta je mojo pozornost pritegnil najprej s provokativno naslovnico, nakar sem komaj opazil nenavaden in sceni posmehljiv naslov. Toda to je bilo še premalo, da bi album poiskal na spletu oziroma v celoti prebral dolgo recenzijo Mitje Kralja, ki je nenavaden opis dotičnega albuma (beri: erotično zgodbico) zaključil z besedami: »Ker je CD v pizdi!« Nato je minilo kar nekaj časa do objave sledeče novičke na naslovni strani Paranoida: »Semargl so objavili videospot za skladbo God Is Not Love z aktualnega albuma Satanic Pop Metal. Obstaja zelo velika verjetnost, da bo provokativni video kaj kmalu odstranjen z YouTubea, kot se je to zgodilo že njegovemu predhodniku z naslovom Tak, Kurwa.« Med ogledom zabavnega mehkoerotičnega videospota sem se ponovno spomnil že omenjene zaključne misli, ki me je pripravila do tega, da sem album snel s spleta in sedaj o njem tudi pišem.
Preden navržem še eno zgodbo o tem, katere absolutne resnice so me Semargl posredno še naučili s Satanic Pop Metal, naj nekaj vrstic posvetim glasbi. Besede »Ker je CD v pizdi!« so pritegnile mojo pozornost tako kot naslovnica in naslov albuma, vendar se po nekaj redkih poslušanjih recenziranega albuma z njimi strinjam le v majhnem odstotku. Strinjam se (v kolikor je avtor to sploh želel povedati), da Satanic Pop Metal nima nobene globine, kar je ponavadi za »pop« tudi značilno, da se prilastek »satanic« in z njim povezana tematika uporablja zgolj s ciljem boljše prodaje izdelka in ne zaradi osebne izpovedi mržnje do Boga in vsega svetega, ter da »metal« pomeni le še uporabo za žanr tipičnih glasbenih inštrumentov, ki vendarle proizvajajo povsem popovske melodije. Ampak … Po odpiranju in zapiranju tega in onega žanrskega predala človek najde Semargl in Satanic Pop Metal pod oznako industrial. Gre za povprečen industrial metal, katerega glavni cilj pa je proizvajanje zapomljivih (beri: popovskih) melodij, ki gredo old-school black, death, thrash metal privržencem na bruhanje, a znajo razveseliti marsikoga, ki mu melodije iz notranjih prostorov priljubljenih scenskih diskotek niso tuje. Gre za povprečen industrial metal, ki ima zaradi vsebujočih dveh ali treh hitov potencial, da poslušalcu sčasoma zleze pod kožo. Kogar vse opisano zaenkrat še ni v celoti odbilo od potencialnega poslušanja albuma, zanj obstaja upanje, da ga bo v prihodnje morda celo vzljubil. Ali pa vsaj ne povsem zavrgel.
Sedaj pa še k drugemu sporočilu (beri: absolutni resnici), ki so ga Semargl s Satanic Pop Metal poslali v svet: seks proda vse! Že nekdaj je bilo tako in nikoli se ne bo spremenilo. Sicer ni možno zanikati obstoja nekaterih hitov na Satanic Pop Metal, toda brez spretno uporabljenih erotičnih elementov predvsem na vizualni ravni ti nikoli ne bi dosegli tako široke publike kot so jo. Kaj češ, moški pač imamo radi gole joške. Za umetnost oziroma umetniško izražanje pa to pomeni, da je treba umetniška dela (beri: glasbo) zaznavati v vsej njihovi celoti in z vsemi čuti. Zato kupujte CD-je, oglejte si knjižice, berite besedila, glejte videospote, morda pa v na prvi pogled še tako brezzveznem štiklcu najdete nekaj zase zanimivega. S Satanic Pop Metal sem jaz zagotovo našel še en industrial band, ki bi ga rad videl v živo in s čim večjim številom spremljevalnih pevk oziroma plesalk.