Samo enkrat so si v svoji dolgoletni karieri Sinner vzeli daljši odmor med dvema albumoma kot sedaj. Tokrat je vzrok znan in več kot upravičen: intenzivno ter uspešno Matovo in Hennyjevo delo s Primal Fear. Henny jih je sicer sedaj zapustil, zato pa se je k njim vrnil drugi Sinner kitarist Tom Naumann. Poleg omenjene trojice je v bandu še eno zelo znano ime, Saxon bobnar Fritz Randow. Že ti podatki so sami po sebi dovolj zgovorni.
Sinner na novem albumu ponovno dokazujejo svojo kvaliteto in ne kažejo prav nobenega popuščanja. Prej nasprotno; na There Will Be Execution so »udarili« trdo kot le redkokdaj. Temu primerna je tudi zelo surova produkcija, ki jo je »zakrivil« Mat. Udarnost v obliki hitrih, brezkompromisnih power metal riffov, močnih bobnov in močnega, grobega Matovega vokala so najbolj izpostavili na začetku, v Higher Level Of Violence, There Will Be Execution in Requiem For A Sinner. V nadaljevanju tempo pade, zato pa album pridobi na raznolikosti. Pri Die On Command in Locked & Loaded postanejo trdi riffi še bolj poudarjeni, »pade« pa tudi kakšna dobra solaža. Kitarista se zelo odlikujeta tudi pri himni Finalizer, kjer k hitrejši prepoznavnosti pripomore zanimiv, speven refren. Njihove rock 'n' rollerske korenine pa najbolj do izraza pridejo pri God Raises The Dead, Liberty Of Death in Black Monday. Še večjo raznovrstnost pokažejo v polbaladi The River in akustični baladi Crown Of Thorns, s katero zaključijo nadvse zanimiv album.
Na There Will Be Execution se je vsekakor splačalo čakati tri leta. Poleg kvalitetne glasbe je pomembno tudi dejstvo, da so Sinner ostali Sinner in da se ne približujejo Primal Fear.

Matjaž