Fani Maxa in kompanije bodo presenečeni nad surovstjo, mračnostjo in direktnostjo glasbe na tej plošči. Čeprav se še vedno nisem navadil na Soulfly, je tole kar ok začetek.
Dark Ages, resnični odsev današnjega sveta, kot se za Maxa zmeraj spodobi. »Jump around« deli so se umaknili dobremu miksu zmetaliziranega hardcora in predvsem thrasha, ki sem ga pogrešal že od časov neverjetne plošče Arise. Dobrih štirideset minut materiala zaznamuje Maxov vokal, ki me precej spominja na Chaos A. D., na trenutke me prime resnična nostalgija in si moram zarolati Sepulturo. Vendar kljub Maxovem kultu, je takoj za njim pomemben kitarist/virtuoz Mark Rizzo. Kakšne solaže, to je prav neverjetno. Hitre, elegantne, natačne in na mestu. Ostali riffi so neposredni in kljub enostavnem zvenu dokaj komplicirani in prava poslastica za ljudi, ki ob agresiji iščejo še tehniko. I And I pa Arise Again (odličen slogan za CD, mimogrede), so res šus. Bobni se gibljejo od straight-out šusa do tistih znamenitih tribal beatov. Zlata produkcija za basista, čigar bass resnično lepo, ampak vseeno prav močno odmeva v ozadju. Delež samplov je malo zmanjšan, pa še vsa atmosfera je pristna, nesintetična, zvok je neverjetno naraven. Proti koncu plošča pade v tipični Soulfly s tribal deli, vse se ustavi v mistiki in temačnosti, nato pa spet izbruhne v kaos. Max si je spet pomagal z gosti, kot je recimo David Ellefsson (ex- Megadeth), iz bližnjih koncev (Srbija in Črna gora) pa tudi pevec Eyesburn. Ploščo preveva še prav mističen duh iz krajev kot so Pariz, Beograd in Moskva, kjer so tudi snemali. Hitro, energično, v pravi meri komplicirano – vendar precej živo! Vsi, ki pogrešate Maxove dobre Sepultura čase, se boste tega nalezli hitreje kot labodi ptičje gripe, pa tudi ostali boste prišli na svoj račun. Edini minus so včasih preveč enostavni teksti, vendar pa vsaj direktno zadenejo v srce tematike – in to so temni časi. Oglejte si svet, kjer živite. Naj vam duša poleti...

Ivan