RECENZIJE

5. 2. 2014
Stilla - Ensamhetens Andar
Nordvis Produktion, 2013

Nekaj faktografskih navedb:
• leto 2011: ustanovitev,
• leto 2013: prvenec Till stilla falla,
• leto 2014: drugi studijski album Ensamhetens Andar.
Švedi Stilla so produktivni, marljivi in, kar je še najbolj pomembno, še zmeraj sveži. Medtem ko sem med recenziranjem prvenca pisal o zanimivi mešanici klasičnega in modernega black metala, ki se zgleduje po glasbenikih iz sosednje – gledano seveda iz vidika Švedov – Norveške, moram pri njihovem drugem celovečercu dodati še vpliv Shining. Takoj po navedku pa že tudi kar umikam besedo vpliv, saj nisem nikjer prebral ničesar v tej smeri, temveč imam v mislih le to, da so komadi obeh bandov podobno kompleksno strukturirani, da iz vidika dinamičnosti pokrivajo celotno paleto in da skozi celoten album vlada podobno splošno vzdušje kot pri njihovih sonarodnjakih. Za razliko od Shining, s katerim Niklas Kvarforth širi svoje morbidno romantične, depresivne ideje po svetu, se Stilla osredotočajo izključno na romantiko, ostalo pa prepuščajo drugim. Najboljši primerek opisanega in dober povzetek celotnega albuma pa je kar naslovni komad Ensamhetens Andar, ki je kot vožnja z vlakom smrti z vsemi počasnimi vzponi in hitrimi padci v globino ter srednje hitrimi ovinki, ki delujejo kot intermezzo ali povezovalna nit med obema skrajnima poloma.
Poleg Shining pa bo nekoliko bolj izkušen poznavalec black metala znal potegniti tudi določene vzporednice z norveškimi Enslaved. Te se še najbolj čutijo pri najkrajšem in zato najbolj direktnem ter udarnem komadu Själavrängaren. Z zadnjim, Skuggornas Dop, pa Švedi z zanj značilnimi klaviaturami izrečejo pozdrav še Vargu Vikernesu, medtem ko tu in tam kakšen dober riff spomni na Darkthrone stare in srednje dobe.
Upam, da nisem z naštetimi imeni koga prestrašil, saj je na podlagi zapisanega možno sklepati, da gre a) za »copy/paste« album in b) za nemogočo mešanico. Temu seveda ni tako, saj bi sicer zanikal svojo prvo poved recenzije in navdušenje nad albumom, ki sem ga do te točke želel subtilno vključiti v svoje pisanje. Drži pa eno: album je daleč od tega, da bi bil na prvo žogo, in prosim, naj vas prve sekunde uvodnega komada ne zavedejo; tudi sam sem prvič pomislil, da gre za kakšen komad Red Hot Chili Peppers.

SORODNE VSEBINE:
24. 6. 2013Stilla - Till Stilla Falla / Recenzije
26. 8. 2016Stilla - Skuggflock / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
15. 12. 2017
Annihilator - For the Demented
Recenzija
14. 12. 2017
Darkthrone - The Wind of 666 Black Hearts (kompilacija)
Recenzija
7. 12. 2017
Grift - Arvet
Recenzija
23. 11. 2017
Vulture Industries - Stranger Times
Recenzija
8. 11. 2017
Cradle of Filth - Cryptoriana - The Seductiveness of Decay
Recenzija
2. 11. 2017
Blut Aus Nord - Deus Salutis Meæ
Recenzija
12. 10. 2017
Belphegor - Totenritual
Recenzija
10. 10. 2017
Chelsea Wolfe - Hiss Spun
KONCERTI & FESTIVALI
15. 12. 2017
Železni Aktivizem meets Železne Stopinje
Klub eMCe plac, Velenje
15. 12. 2017
Predbožični punk večer: Cener, Diareja Eksploziv, Spunk on Toast
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
15. 12. 2017
Off Program VII: Muka, Omega Sun, Left To Starve
AKC Attack, Zagreb, Hrvaška
15. 12. 2017
The Whiskey Foundation
Explosiv, Gradec, Avstrija
15. 12. 2017
Cowboys From Hell, Moshead, Septic Order
TrainStation SubArt, Kranj
16. 12. 2017
Krasmetal: Carnifliate, Black Reaper, Licence to Hate
Mc Podlaga, Sežana