RECENZIJE

24. 6. 2013
Stilla - Till Stilla Falla
Nordvis Produktion, 2013

Kako prepoznati dober album po le nekaj poslušanjih? Najboljši pokazatelj tega je zagotovo, ko desetminutni komad mine hitro, kot bi trznil z očesom. V primeru Till Stilla Falla, prvega studijskega albuma švedskega kvarteta Stilla, gre v tem oziru za drugi komad z naslovom Aldrig Döden Minnas in dolžino celo preko deset minut. A preden poslušalca odnese z dotičnim komadom, mora prej še mimo uvodnega Tidlösa Vindar, čeprav ta »mora« ne predstavlja nikakršnega mučnega ali dolgočasnega opravila, temveč v slogu celotnega albuma zanimivo mešanico starega in novega, surovega in melodičnega skandinavskega (kljub drugi domovini predvsem norveškega) black metala. In medtem ko promocijska besedila navajajo bande, kot so Isvind, Kvist, Tulus, Dødheimsgard in Old Man's Child, od katerih bi podobnost s Till Stilla Falla pripisal predvsem osrednji trojici, se osebno pri poslušanju zmeraj znova spominjam na album Bergtatt – Et Eeventyr I 5 Capitler iz hiše Ulver, pri katerem osrednjo vlogo igra akustična kitara. Ta na Till Stilla Falla nastopa samostojno kot solo instrument ali v duetu z električno kitaro in tvori prečudovito dvoglasje, kontrast med surovo agresijo in romantiko. To pa še ni vse. Album ima predvsem zelo močno lastno identiteto, ki jo Švedi dosežejo s pestro uporabo razločnih vokalov (tudi zborovskega petja), izrazitimi bas linijami, modernim, jasnim kitarskim zvokom brez »našopane« distorzije in zelo premišljeno uporabo klaviatur v stilu sedemdesetih let prejšnjega stoletja, kar skupaj tvori izredno zanimivo mešanico.
Zagotovo pa tudi ni naključje, da sta se Grift (pred kratkim smo objavili recenzijo njihovega EP-ja Fyra Elegier) in Stilla, dva švedska black metal banda, znašla pri isti založbi. A razlika med njima je kljub močni prisotnosti atmosferičnih elementov pri obeh bandih več kot očitna. Stilla namreč igrajo bolj hiter in kljub vsemu bolj riffovsko usmerjen black metal, pri čemer klaviature močneje služijo zapolnjevanju praznega prostora kot pa ustvarjanju določenega vzdušja.
Torej, še obstajajo bandi, ki kljub vsestranski nasičenosti scene znajo biti ustvarjalni in delati albume, ki ne zvenijo niti malo prežvečeno ali že slišano. Zdaj je treba band le še ujeti v živo!

SORODNE VSEBINE:
5. 2. 2014Stilla - Ensamhetens Andar / Recenzije
26. 8. 2016Stilla - Skuggflock / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
15. 12. 2017
Annihilator - For the Demented
Recenzija
14. 12. 2017
Darkthrone - The Wind of 666 Black Hearts (kompilacija)
Recenzija
7. 12. 2017
Grift - Arvet
Recenzija
23. 11. 2017
Vulture Industries - Stranger Times
Recenzija
8. 11. 2017
Cradle of Filth - Cryptoriana - The Seductiveness of Decay
Recenzija
2. 11. 2017
Blut Aus Nord - Deus Salutis Meæ
Recenzija
12. 10. 2017
Belphegor - Totenritual
Recenzija
10. 10. 2017
Chelsea Wolfe - Hiss Spun
KONCERTI & FESTIVALI
15. 12. 2017
Železni Aktivizem meets Železne Stopinje
Klub eMCe plac, Velenje
15. 12. 2017
Predbožični punk večer: Cener, Diareja Eksploziv, Spunk on Toast
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
15. 12. 2017
Off Program VII: Muka, Omega Sun, Left To Starve
AKC Attack, Zagreb, Hrvaška
15. 12. 2017
The Whiskey Foundation
Explosiv, Gradec, Avstrija
15. 12. 2017
Cowboys From Hell, Moshead, Septic Order
TrainStation SubArt, Kranj
16. 12. 2017
Krasmetal: Carnifliate, Black Reaper, Licence to Hate
Mc Podlaga, Sežana