Po zapletih s staro založbo in prebojem z Brainstorm se Andy B. Franck vrača s tretjo ploščo lastnega banda Symphorce. Že Brainstorm so glasbeno bližje ameriškemu kot nemškemu power metalu, še bolj pa to velja za Symphorce. Razen vokala so podobnosti med tema dvema bandoma bolj naključne kot ne, pa še Andy je malce spremenil svoj glas glede na Metus Mortis.
Začetek albuma je s Speak My Mind dokaj presenetljiv, če ne rečem nenavaden; pesem je počasna, spremljajo jo trdi riffi, a preko veličastnega refrena se razvije v pesem, ki se je kar ne moreš naposlušati. Nato prideta na vrsto najudarnejši in hitrejši pesmi albuma, Unbroken in Slow Down. Tu močno pridejo do izraza vse njihove značilnosti, ki zaznamujejo PhorcefulAhead; raznovrstnost, power, inovativni kitarski dvojec in ritem sekcija. Obenem pa imajo izreden občutek za melodije, a te nikakor niso “nemško vesele”. K temu moramo dodati še izrednega Andyja, ki veliko spreminja svoj vokal, v visokih tonih pa je skoraj brez konkurence. V nadaljevanju sledijo pesmi srednjega tempa, ki mogoče niso tako spektakularne kot prve tri, a Moving In Circles, Falling Through Again in Rage Of Violence po kvaliteti niti ne zaostajajo za njimi.
PhorcefulAhead ne sodi le med najboljše stvari, ki so se letos zgodile v nemškem metalu, ampak v celotnem heavy metalu.

Matjaž