RECENZIJE

14. 2. 2017
Teleport - Ascendance (EP)
samozaložba, 2016

Po skorajda sedmih letih obstoja, treh demo posnetkih in prvem EP-ju, sem končno na zgoščenki spoznal ljubljansko progresivno thrash metal zasedbo Teleport. Njihov drugi in tretji demo, Galactic Usurper in Stellar Damnation, sta ob izidu navdušila tako oba novinarska kolega kot tudi širšo metalsko populacijo na slovenskih tleh – kako je s tem onkraj naših meja, ne vem. Navdušeno pričevanje nad aktualnim izdelkom pa je bil zame odločilen razlog, da sem še sam posegel po polvečercu.
Pred poslušanjem sem se seveda s pomočjo različnih kritik predhodnih izdelkov poučil o tem, kakšen thrash metal Teleport sploh preigravajo. Med tem »izobraževanjem« sem vedno znova naletel na primerjave z Voivod in Vektor, obe imeni pa sta bili dalje povezani s t.i. sci- fi thrash metalom. Ker imam zaradi raziskovanja predvsem blackmetalskih voda denimo drugačne predstave o tem, kako zvenijo vesoljske melodije, težko potrdim ali zavrnem, ali se Ljubljančani še zmeraj gibljejo v istih žanrskih krogih, toda vsaj kitarski aranžmaji komada Artificial Divination mi dajo slutiti, kaj so imeli v mislih drugi avtorji. In ko dotični komad navrže še z bolj melodično solažo, ki se le malo kasneje zaplete z disonančnimi ritmi, pa mislim, da smo dejansko tam, sredi vesolja.
Toda, dragi bralci, naj vas ne spreleti srh ob omembi melodike, saj je ta povsem kaj drugega kot tista, ki smo jo danes vajeni od drugi bandov, ki s pomočjo heavy metal melodike zvenijo mehkejši in posledično privlačnejši za širši krog poslušalstva. Teleport kljub čistemu zvoku še zmeraj zvenijo starošolsko udarno, pravo mero agresije pa na ogenj thrash metal galopiranja prilije vokalist Jan, ki mestoma zveni bolj thrashersko rezko, drugod pa bolj blackish kričeče. Dobro mešanico obeh slogov petja ponuja komad Realm of Solar Darkness, ki ga mnogi uvrščajo med najboljše na ploščku.
A to še zmeraj ni vse. Kot ljubitelja black metala me ne navdušuje le opisan vokal, temveč tudi sodobni mayhemski disharmoničen slog, ki najbolj izstopa med komadom The Monolith. Pri tem imam v mislih zgolj primerjavo za lažjo predstavo o glasbi, medtem ko bo morda nekdo drug z drugačnimi izkušnjami slišal kateri drug band. Če ste torej bili do zdaj nad bandom navdušeni, mnenja po poslušanju Ascendance zagotovo ne boste spreminjali.

SORODNE VSEBINE:
7. 4. 2017Teleport / Intervju
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
15. 12. 2017
Annihilator - For the Demented
Recenzija
14. 12. 2017
Darkthrone - The Wind of 666 Black Hearts (kompilacija)
Recenzija
7. 12. 2017
Grift - Arvet
Recenzija
23. 11. 2017
Vulture Industries - Stranger Times
Recenzija
8. 11. 2017
Cradle of Filth - Cryptoriana - The Seductiveness of Decay
Recenzija
2. 11. 2017
Blut Aus Nord - Deus Salutis Meæ
Recenzija
12. 10. 2017
Belphegor - Totenritual
Recenzija
10. 10. 2017
Chelsea Wolfe - Hiss Spun
KONCERTI & FESTIVALI
21. 12. 2017
KoD: Decage, Maskardh, Chronic Dose
Orto Bar, Ljubljana
21. 12. 2017
Kinozvok: The Canyon Observer vs. Alice in Wondeland (1915)
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
22. 12. 2017
KoD Extra: Sober Assault, Black Reaper, Morbid Creation, Terminal Disease
Orto Bar, Ljubljana
22. 12. 2017
United HC Breka III
Ambasada ŠKM, Beltinci
22. 12. 2017
Cowboys from Hell
Mostovna, Nova Gorica
23. 12. 2017
Ostrigina metalurgija: Metalsteel, Cvinger, Carnifliate
MKC Pri Rdeči Ostrigi, Škofja Loka