Nedolgo nazaj sem med recenziranje prvenca poljskih Necrostrigis pisal o tem, da človek dandanes ne sreča več tako pogosto bandov, ki bi se pri snemanju albumov posluževali oziroma namerno proizvajali popačen in umazan »garažni zvok« (recimo v slogu A Sorcery Written In Blood slavnih Gorgoroth), nakar v roke dobim prvenec I ameriških Teloch Vovin. Prav tako pa si nikoli ne bi mislil, da bom kdaj koli pri opisovanju glasbe, oziroma v dotičnem primeru konkretno black metala, uporabil besedo »okultni«, saj beseda sama po sebi po navadi ne pove kaj dosti o glasbi. A jo moram, saj mi atmosfera, proizvedena s pomočjo samplerja oziroma klaviatur to tako rekoč narekuje. Dodati pa moram še doomovsko obarvane počasne do srednje hitre ritme, da lahko zadovoljen zaradi popolnosti seznama zaključim z žanrskim predalčkanjem. Seznam bandov (tradicionalna šola: Gorgorth, Funeral Mist, Black Sabbath, Celtic Frost in Bathory; »avantgardna« šola: Furze, Peste Noire, Striborg in Leviathan), ki so pri nastajanju I vplivali na kvintet iz ZDA, bo zagotovo dodal svoje k boljšemu razumevanju, a hkrati zavaja, ker ne izda, da je album tako rekoč sestavljen iz dveh delov. Iz ambientalnega dela in black metal napadov. Uvodni 12/21/2012--1+2+2+1+2+0+1+2=11 (Including A Hymn To Apophis) je oboje, sprva klasičen instrumentalni uvod se prelevi v surov in primitiven black metal, ki traja še dva komada, nakar vajeti ponovno prevzame atmosferika. Treatise On The Left Emanation (Tunnels Part 1) An Entrance Unto The Tunnels Ov Set je tematsko en komad, praktično pa sestavljen iz štirih: I) Daleth: An Entrance, II) Via Daath (333), III) Harab-Serapel: The Ravens Ov Dispersion, IV) Olahm Ha-Kliffot. Vsi štirje so instrumentalni, od tega dva metalska in dva nemetalska, nakar se album zaključi jezno in grdo z Adoration/Vexation, za vse ljubitelje black metala nedvomno najboljši komad na albumu (poleg Teloch Vovin).
Čeprav je black metal na I zanimiv in poslušljiv, zaradi izredno konfuzne celote, ki je sicer idejno kar dobro zapakirana, končne sodbe o albumu sam zase še nisem sprejel. Zagotovo nekaj posebnega, ali negativno ali pozitivno pa je odvisno od okusa posameznika in večkratnega natančnega poslušanja.