Priznati moram, da sem si s tretjim LP-jem Švedov Terra Tenebrosa, The Reverses, dolgo časa belil glavo. Po prvih nekaj poslušanjih se mi je zdelo, da nekaj manjka. Plošček še zdaleč ni bil slab, a je zvenel za band kova Terra Tenebrosa preveč ukročeno (celo v primerjavi z drugim celometražcem The Purging), nenavadno malo je bilo tudi sledi o prvencu The Tunnels in pa 2014 izdanem EP-ju V.I.T.R.I.O.L. - Purging The Tunnels, ki po mojem mnenju poosebljata »nočno moro«, ki jo entiteta Terra Tenebrosa predstavlja. Tako sem se že skoraj sprijaznil z dejstvom, da so se Terra Tenebrosa odločili za bolj dostopen, celo rahlo mainstream zvok. Navsezadnje bi bila to povsem legitimna poteza, glede na to, da gre že za četrti studijski izdelek (če upoštevamo tudi EP) skupine. Kljub temu pa mi vizualni del ploščka ni dal miru, saj napeljuje na bistveno bolj srhljivo izkušnjo - zapuščena podrtija sredi gozda, pred katero stoji neznana prikazen in morebitnega mimoidočega sprva le tiho spremlja s pogledom. In potem me je prešinilo, da se odgovor morda skriva v naslovu albuma - The Reverses. Tako sem se odločil, da bom vsako posamezno skladbo poslušal v obrnjeni smeri (kar je s sodobnimi predvajalniki razmeroma enostavno). Pri tem sem tudi začel z zadnjim komadom na ploščku in nato nadaljeval v takšnem vrstnem redu. In šele tu se je začela tista prava glasbena nočna mora, ki so jo Terra Tenebrosa obljubljali na naslovnici ploščka: očrnjen avantgardni metal, pomešan z ambientalnimi in noise elementi ter v spremljavi diaboličnih »backmasked« vokalov; vse to, kar sem pričakoval pred prvim poslušanjem albuma. Tudi po več tovrstnih poslušanjih je vse skupaj zvenelo vedno bolje, kot da bi bil album resnično narejen, da se posluša na ta način. Ne domišljam si, da je imel band v resnici to tudi v mislih, ko je ploščku nadel ime The Reverses, vendar pa je bilo zame ravno to tisto, zaradi česar se bom k albumu še vrnil in ga verjetno vselej poslušal na opisan način. Kljub temu pa sem skoraj prepričan, da bo večini poslušalcev zasedbe povsem zadoščal »konvencionalni« način poslušanja ploščka ter jih tudi zadovoljil.