RECENZIJE

7. 10. 2020
Tomorrow's Rain - Hollow
AOP Records, 2020
Avtorica: Tina Urek

Kaj je najboljša spremljava pozno poletnemu deževnemu nalivu in nastajanju meglic? Doom metal, seveda. Tomorrow's Rain je izraelska doom zasedba, ki deluje od leta 2002, njihov debitantski album Hollow pa je vse prej kot klasično razdevičenje. Gre namreč za plošček visokokakovostne glasbe, visokokakovostne produkcije in visokokakovostnih gostov. Že pri nekaterih recenzijah sem se odločila, da vam ponudim celoten predvajalni seznam, in tudi tokrat bo branje in razumevanje albuma ob tem precej lažje. Fantje so se namreč odločili za kopico gostov, ki so v komadih pustili svoj pečat tako ali drugače:

Trees feat. Shlomi Bracha (Mashina)
Fear feat. Aaron Stainthrope (My Dying Bride)
A Year I Would Like to Forget
In the Corner of a Dead End Street feat. Greg Mackintosh (Paradise Lost), Sakis Tolis (Rotting Christ) & Kobi Farhi (Orphaned Land)
Misery Rain feat. Fernando Ribeiro (Moonspell) & Mikko Kotamaki (Swallow The Sun)
Into the Mouth of Madness feat. Jeff Loomis (Nevermore/Arch Enemy) & Kobi Farhi (Orphaned Land)
Hollow feat. Spiros Antoniou (Septicflesh)
The Weeping Song feat. Kobi Farhi (Orphaned Land), Anders Jacobsson (Draconian) & Lisa Cuthbert (Live Female Vocals of The Sisters of Mercy)

Kot ste verjetno opazili, je na celotni izdaji zgolj en komad brez gostov, ti pa so res pobrani iz bolj ali manj visoke družbe metal scene. Čeprav so člani banda izjemno dobro vokalno in instrumentalno podkovani, so takšni podvigi »normalni« za zgolj kakšen bonus komad. Album, sestavljen iz zgolj takšnih sodelovanj, pa si je realno težko predstavljati. In kakšen je rezultat? Izjemna raznolikost in vse drugo kot dolgčas. Ne bom rekla, da se komadi vrtijo okoli gostov, jih je pa vsekakor zelo enostavno prepoznati. Pa ne le njih, temveč tudi skorajda njihovo skupino, čeprav te ni zraven.


Pri komadu Trees so se odločili za sodelovanje s Shlomijem Bracho, vokalistom njim domače rock zasedbe Mashina. Gre za izjemno tradicionalno atmosferičen doom komad z veliko melanholije in pripadajočimi klaviaturami; šolski primer odlične doom pesmi torej. V precej podobni noti se nadaljuje tudi Fear, kar pa je glede na gosta sicer precej pričakovano. Aaron Staintrope je vokalist ene izmed najbolj znanih in najbolj priljubljenih angleških doom zasedb, in sicer My Dying Bride, ki jo zagotovo vsi poznate. Mrzlo, počasno, melanholično, temačno, s pridihom strašnega vokala iz globočin in razgibano melodijo. Ponovno šolski primer popolnosti.

A Year I Would Like to Forget je edini povsem bandov komad, ki začne nakazovati bolj razgiban del albuma. Ritem malenkost pospeši, a ne izgubi tistega globokega vokala, za katerega je očitno zaslužen uradni član banda. Zame veliko bolj zaželena pa so bila prihajajoča sodelovanja. In the Corner of a Dead End Street so popestrili vokalisti Greg Mackintosh (Paradise Lost), Sakis Tolis (Rotting Christ) in Kobi Farhi (Orphaned Land). Pripada jim najdaljši, osemminutni komad, ki ga vsak izmed omenjenih gospodov označi s svojim klasičnim glasom. Tako kot so nanizani, tako se pesem tudi razvija. Od počasnega skorajda šepeta do blackmetalskega vložka, oba pa se izmenjujeta ob ustrezni instrumentalni podlagi. Melanholijo v svoje kremplje pograbijo kitare, ki pa jo tudi kaj kmalu spustijo ponovno na plan, nekje na polovici pa se zgodi vrhunec s pridružitvijo še zadnjega vokalista in kompletne pripadajoče podlage. Tako je zadnjih nekaj minut veliko bolj melodičnih, kot bi to pričakovali, vsekakor pa znajo zadržati tisto potrebno temačnost. Na začetku torej slišimo Paradise Lost, se nekje v sredini združijo z Rotting Christ, potem pa vse preko povozijo in združijo Orphaned Land. Dejansko dober rezultat nečesa, kar bi lahko pripeljalo do izjemne nasičenosti. A naj še enkrat poudarjam – brez kvalitetne produkcije to res ne bi bilo mogoče.

Misery Rain je v primerjavi s predhodniki najbolj generičen, a tudi najbolj nasičen. Klaviature in kitare se konstantno preigravajo in tudi prekrivajo. Rezultat je seveda temačni death/doom komad, ki ustrezno najavi gostujoča vokalista. Če pesem odpre uradni vokalist z zdaj že tradicionalnim globokim vokalom, se kmalu pridružita še Fernando in Mikko. Na dobri polovici se pesem iz generičnega, ponavljajoče ritma razvije v lažje poslušljivo in bolj melodično. Morda sem imela previsoka pričakovanja zaradi želje po pridihu Moonspell, saj je rezultat veliko bolj skandinavsko obarvan, primernejši za Swallow The Sun. Into the Mouth of Madness bi skoraj lahko kategorizirali kot nekaj pozitivnega, a pozitivnega v smislu »veselega«, za kar pa je seveda kriv Jeff Loomis s svojimi klasičnimi solažami, vsemu skupaj pa takšno mehko noto doda še clean vokal Kobija Farhija. Vsekakor ponovno nekaj drugega, manj pričakovanega za dotično zvrst. Zelo pomembno je omeniti, da je komad posvečen preminulemu Warrelu Danu, kar je tudi dodaten razlog za Loomisovo sodelovanje.

Zadnja dva komada, ki padeta v skupino krajših pesnitev, sta naslovni Hollow in The Weeping Song. Krajših, a slajših. Prvi ponovno sodi na bolj black/death metal stran, k čemur pripomoreta dvojno pedalo in Spiros Antonious, za dodatno piko na i poskrbi še ženski vokal. Češnja na torti raznolikosti pa je absolutno zaključni The Weeping Song – ponovno death/doom z ženskim vokalom in menjavo tako grlenega kot clean petja. Odličen zaključek.

Ne morem trditi, da so vsi komadi na albumu neverjetno odlični, prav tako ne morem trditi, da je album enostaven za poslušanje. Ja, je raznolik in je kakovosten, a za nekatere bo morda celo preveč razmetan zalogaj. Vsekakor prisluhnite komadom, vsaj tistim, pri katerih poznate goste na vokalih in dajte možnost kakovostnim novincem na sceni.

SORODNE VSEBINE:
10. 6. 2014Hollow / Novice
10. 10. 2011Your Tomorrow Alone / Novice
5. 11. 2013Sleepy Hollow / Novice
6. 6. 2013Hollow Haze / Novice
ZADNJE OBJAVE
KONCERTI & FESTIVALI
30. 10. 2020
Agregat, CarlxJohnson, FTD
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
4. 11. 2020
W.A.S.P.
Hall, Padova, Italija
5. 11. 2020
W.A.S.P.
Live Club, Trezzo sull'Adda (MI), Italija
6. 11. 2020
Ancient, The Stone, Morost
Channel Zero, Metelkova, Ljubljana
7. 11. 2020
Transcending Visions Fest 2020
Explosiv, Gradec, Avstrija
9. 11. 2020
Villagers Of Ioannina City, Puta Volcano
Feierwerk, München, Nemčija