Že z naslovnice sedmega Type O Negative albuma seva njihova ekstravaganca, cinizem in nenavaden smisel za humor. Mar ni zelena naslovnica s portretom ruskega ekstremneža Rasputina in napisi v kvazi cirilici prav to?
Vsekakor je bistvo vsakega albuma glasba, pa naj bodo to Type O Negative ali kdorkoli drug. Dead Again prinaša tisto, kar fani od Type O Negative pričakujejo in česar se z manjšimi variacijami držijo že od svojega začetka. Še več, Dead Again je odlična kombinacija, v katero so Type O Negative namerno ali nenamerno zlili vplive svojih prejšnjih plošč – od prvenca do predzadnje.
Dead Again se začne z naslovnim, melodičnim komadom hitrejšega tempa, kateremu lahko ob bok postavimo še Halloween In Heaven in Some Stupid Tomorrow. Sledi udaren Trippin A Blind Man, The Profits Of Doom vsebuje veliko doom elementov (ki Type O Negative popolnoma pristojijo), štirinajst minut, polnih dogajanja pa najdete na These Three Things. Na polbaladi September Sun, Peter Steele preseneti z zanj netipičnimi vokalnimi linijami, An Ode To Locksmiths in Hail And Farewell To Britain pa imata nekaj zgledovanja po rocku iz sedemdesetih.
Na skoraj polno nabitem ploščku ni prostora niti za en filler, niti za minuto polnjenja minutaže. Katerikoli komad izberete, je poln dogajanja, kakšen celo presenečenj. Type O Negative igraje uporabljajo paleto elementov od gothic, doom, rocka, punka in thrash metala. Štirje kurci iz Brooklyna še vedno zlahka naredijo zanimiv desetminutni komad in še vedno ne zvenijo kot kdorkoli drug. Odlično!

Matija