Angleški black metal velikani Winterfylleth se letos vračajo z novim dolgometražcem. Že sedmi zapovrstjo je dolgo pričakovani povsem metalski izid, saj je leta 2018 namreč izšel akustični folk album The Hallowing of Heirdom. Nisem potrebovala veliko ponovitev pri poslušanju, da so me ponovno posrkali vase. Osem odličnih, klasičnih, a raznolikih komadov v slabi uri predvajalnega časa dokaže, da so Angleži na vrhuncu svoje ustvarjalne kariere. Žal so še vedno eni izmed manj znanih (popravite me, če ni tako), a upam, da bodo s tem ploščkom prišli na playliste zasluženega števila poslušalcev. Za snemanje in produkcijo je tudi tokrat poskrbel Chris Fielding (Primordial, Napalm Death, Electric Wizard …) iz studia Foel (Wales).

Kot že omenjeno, je na albumu osem komadov, katerih povprečni predvajalni čas je krepko prek pet minut. Meni najljubši pa je najdaljši, skoraj desetminutni Absolved in Fire. Ta ima skoraj triminutni akustični/godalni uvod, kar me je kot čelistko seveda takoj navdušilo. Počasno, misteriozno, a ves čas v pričakovanju vrhunca. Ta se začne pri slabih treh minutah, kjer se krajši prehod nadaljuje v mrzlo blackmetalsko poezijo. Otvoritveni Misdeeds of Faith s simfoničnimi deli in zborovskimi vokali spominja na Dimmu Borgir in je eden izmed bolj »klasičnih« komadov na ploščku. Zanimivo je poslušati glasbo, ki jo po navadi postrežejo Skandinavci ali centralni Evropejci, ne pa nekdo z Otoka. No, poslušati v taki kakovosti. S prav takšno kakovostjo in energijo sledi A Hostile Faith (The Wayfarer Pt. 4), ki iz sicer dokaj generičnega ritma ustvari poslušljivost. Klasičen vokal, bobni dokaj v ozadju in dobra produkcija naredita svoje. Ja, pa odlični »pagan« clean vokali na koncu. Top! Ti se pojavijo še večkrat tekom albuma in poskrbijo za odlično umiritev komadov.


Sicer pa album do izteka ponuja kup raznolikih komadov, ki vam bodo v povprečno zelo dolgem predvajalnem času postregli z violinami, odličnimi kitarskimi solažami in umiritvami, ki spominjajo na epic folk/power metal balade. Kot že omenjeno, pa znajo fantje poskrbeti tudi za klasično trpeči in rezek black metal, kot smo ga najbolj vajeni slišati in poslušati. Torej, vabljeni k poslušanju vsi, ki radi vašemu črnemu metalu dodate še pest simfonije in ščepec pagan metala, ter – kar je zelo pomembno – brez težav prebavite komade, ki v večini trajajo osem minut.