Štiri leta in številni nastopi doma in v tujini so minili, odkar so Jeseničani pretresli slovensko metal sceno s prvencem From The Depths. Takratna osredotočenost na melodični death metal se je z menjavo dvojice na kitarah spremenila v prid brutalnejšemu pristopu, ki kvartetu po mojem danes kar dodobra pristaja.
Within Destruction so se torej spremenili. Sprememba je bila evidentna že med prvimi udarci po instrumentih, ko se je band v novi postavi in z novim albumom v žepu predstavil mariborski publiki v začetku februarja. Osebno me je in me še zmeraj navdušuje glasbena transformacija zasedbe, saj dosti redkeje posegam po melodičnem kot po brutalnem death metalu. No, ker sem pridevnik »brutalen« že tolikokrat omenil, se moram na tem mestu še dopolniti, da se v vaših glavah, dragi bralci, ne bi porodile primerjave z bandi kova Krisiun, Cannibal Corpse ali Suffocation. Pri kvartetu iz Jesenic je treba omeniti še pomemben dodatek, ki ga v sebi nosi besedica »core«. Ta po eni strani pomeni globoke kitarske udarce direkt po poslušalčevi betici, po drugi strani pa tudi marsikatero (že slišano in prežvečeno) prekinitev v obliki breakdownov.
Žanrsko povsem ustrezno ponuja Void zelo pestro vokalno mešanico, od kruljenja, kričanja do pig screamov se najde vse. Toda za pravo mero kontrasta med tem pričakovanim – čeprav niti malo neustreznim ali neumestnim – vokalom in sicer že poznanimi kitarskimi linijami poskrbijo zelo vmesni ekskurzi v clean kitarske vode, ki brutalnosti ob bok postavijo manjšo dozo melodičnosti. A seveda ne gre za tiste pocukrane melodije, temveč za strupene naznanitve prežeče nevarnosti. Prisluhnite uvodnim sekundam Desecration of the Elapsed in morda boste tudi vi vsaj z zatisnjenim očesom (beri: ušesom) kovali primerjave z Vigno od Immolation. Ustvarjeni dvojni, nasprotujoči si kitarski melodiji me enostavno zmeraj znova navdušujeta.
Deathcore iz hiše Within Destruction v letu 2016 potem takem zveni poznano brutalno, ritmično razgibano, vokalno pestro in melodično privlačno, s čimer je zasedba v primerjavi s prvencem ustvarila dosti bolj koherenten album in me prepričala, da bo treba v bodoče še naprej računati nanjo, ko bo govora o slovenskem death metalu.