Če ste kdaj v CD trgovini naleteli na album s smešno naslovnico z narisanim velikim volkom, ki bi lahko bil tudi lik iz kakšne risanke, potem niste videli drugega kot naslovnico istoimenskega prvenca švedskih heavy metalcev Wolf. Tudi naslovnica drugega albuma je na prvi pogled neobičajna, zato pa glasba tako hitreje prepriča.
Wolf so eden redkih švedskih heavy metal bandov, ki v ničemer ne spominja na Hammerfall, Malmsteena ali Helloween. Navdih iščejo predvsem v zgodnjih Iron Maiden, pa tudi Running Wild so jim nedvomno dobro poznani. Oskarja iz originalnosti sicer ne bi dobili, pa vendar jih je pravi užitek poslušati. Igrajo čisti heavy metal z veliko zanosa in entuziazma. V svoji glasbi jim je uspelo najti pravo kombinacijo agresivnosti, udarnosti in melodike. Pesmi se gibljejo med srednje in zelo hitrimi, ne manjka tipičnih Maidenovih kitarskih harmonij, headbangerskih delov, njihova posebnost pa je nenavaden, a čist vokal. Prepričajo na vseh osmih lastnih skladbah, za najboljše pa bi izbral Night Stalker, I Am The Devil, Venom in Genocide. Posneli so tudi priredbo in sicer Mercyful Fate klasiko A Dangerous Meeting. Z originalom se sicer ne more primerjati, a vseeno jim je uspela zelo dobro.
Z Black Wings Wolf ne bodo poznani le po naslovnicah, ampak tudi po glasbi. Še posebej ljubitelji “maidenovskega” heavy metala bodo tu prišli na svoj račun.

Matjaž