6.66 Metal Festival 2005

Po šestih letih se vrača tokrat šesti metal festival v Kranju, na katerem je nastopilo šest bandov (+gost). Pa enkrat začnimo z zgodovino. Prvi festival so organizirali že »daljnega« leta 1994, nato pa so festivali potekali vsako leto do 1998. Na njih so nastopali pomembnejši slovenski bandi tistega časa ter tudi nekatera zveneča tuja imena. Tudi letos je bila izbira bandov in zvrsti kar pestra.
Malo čez pol osmo so prvi na oder prišli High Voltage. Gre za mlad band iz okolice Kranja, ki igra hard rock z vplivi heavy metala. Večji del svojega polurnega repertoarja so napolnili s priredbami kot Breaking The Law (Judas Priest), Highway To Hell (AC/DC) in (prehitro odigran) For Whom The Bell Tolls od Metallice. Fantje za sabo še nimajo kaj dosti kilometrine, a je bil njihov nastop vseeno kar soliden. Žal zvok ni bil najboljši, saj se je dobro slišala le leva kitara, desna in kitara vokalista (zakaj tri kitare?) pa slabše. Vseeno so High Voltage dobro opravili težko nalogo ogrevanja publike.
Po hitri menjavi so na oder prišli brežiški Whisper, torej je prišel čas za power metal. Čeprav marsikdo ob napisu »ženski vokal« pomisli na cviljenje a la Nightwish, pri Whisper tega na srečo ni. Band si je v zadnjem času nabral kar dosti koncertnih izkušenj, kar se pozna na uigranosti šesterice. Njihov nastop je pod oder privabil še večje število ljudi in dvorana je bila že solidno polna. Žal band preveč skriva svoj demo posnetek Tree Of Eternity, zato večina njihovih komadov ne pozna. Tako je bil odziv slabši, kot bi lahko bil, čeprav je bil vse prej kot slab.
Sledil je »težji« band, Evenrain. Fantje prihajajo iz Nove Gorice in igrajo skupaj šele eno leto. Preden se jim je na mikrofonu pridružil Kado, so bili znani pod imenom Ashes Encased, člani pa so še prej igrali (nekateri še vedno) v drugih bandih. Koncertne izkušnje so si nabirali v Sloveniji, Italiji in Avstriji, kar se je poznalo na njihovem eksplozivnem, z energijo nabitim nastopom in solidni komunikaciji s publiko. Ta je bila med nastopom melodičnih death metalcev (s pridihom hardcorea) še bolj razgreta, celo toliko, da je Kado prve vrste polival z vodo. Slišali smo lahko komade z dema Obscured In A World Of Light in ostale.
Na vrsti je bila prva menjava bobnov, priprava scene in čas za Dusk Delight, »najbolj profesionalen slovenski metal band«. Promocijska turneja ob lanskem izidu plošče je obsegala le tri koncerte, zato je bilo zanimanje publike tokrat še toliko večje. Njihov nastop ostaja tehnično dovršen, čeprav pa je bilo opaziti, da niso več tako uigrani, kot so bili pred letom dni. Pri njihovem igranju v živo pa kakšna manjša napaka ali odstopanje od plošče niti ne bi bila tako negativna, saj bi naredila nastop bolj živ in manj podoben poslušanju plošče. Tokrat so se sicer pokazali bolj živahni kot lani, še vedno pa se je ob poslušanju težko znebiti priokusa »plastičnosti«. Slišali smo lahko večino komadov z njihove zadnje plošče Stories in nekaj novejših komadov, pri katerih se jim je na odru pridružila tudi vokalistka. Kakšni so slednji bomo lahko realno ocenili šele, ko bodo na voljo studijski posnetki, prvi vtis pa je precej mlačen. Odigrali so tudi (razvlečen) Iron Maiden medley, kjer se je publika najbolj razživela. Sound je bil neprimerno boljši kot pri ostalih bandih, glavni razlog za to pa je bil drug backline.
Peti po vrsti so nastopili edini tuji gostje »Crotallica«. Ups, Inciter. Hrvaška thrash četverica nas je popeljala dobrih dvajset let nazaj in v dobre tričetrt ure sthrashirala dvorano Primskovo. Energična predstava, uigranost in straight-in-your-face-thrash so glavni aduti Hrvatov in odziv je bil izreden. Čupanja ni manjkalo in le-to je bilo najbolj intenzivno na celem festivalu. Skupini manjka malo izvirnosti, a je morda bolje, da niso šli »odkrivat tople vode«, saj izvirnost in raznolikost ni vedno pozitivna stran.
Malo po polnoči so nastopili Curse Of Instinct. Band prihaja iz Maribora, igra hardcore in je kar poznan na svoji sceni, saj so nastopili že na več kot 150 koncertih po Sloveniji in tujini. Publika pod odrom se je pred njihovim nastopom zaradi druge zvrsti glasbe močno zamenjala. Sam nastop je bil res nabit z energijo, Miha (vokal) pa je pel celo med tem, ko ga je Tzeppo (Tenacious Zhgnatzi, Dickless Tracy) za nekaj sekund ukradel oziroma odnesel iz odra. Kljub dobremu nastopu pa je bila razlika v stilu žal prevelika in bandu je »uspelo« odgnati večji del publike. Ta si je lahko med njihovim nastopom privoščila kozarček (ja, dobesedno, 0.3l) piva.
Večer so zaključili Scaffold, ki so tudi tokrat igrali brez basista. Njihov nastop je bil intenziven kot vedno, zaradi pozne ure (na oder so stopili malo po eni uri zjutraj) in izčrpanosti (šlo je za sedmi band po vrsti) pa je bilo publike veliko manj kot pri prejšnjih bandih. Set lista je kot ponavadi vsebovala demo Evil Empire – Morbid World, manjkal pa ni niti Robijev bobnarski solo.
Obuditev metal festivala v Kranju je uspela in upamo lahko, da bo spet postal tradicionalen. Tokrat smo lahko slišali obsežno mešanico zvrsti in veliko solidnih nastopov, tako da je vsak lahko našel kaj, kar mu je bilo všeč. Primskovo, see 'u next year! Pa veliko pivo prosim!