Na današnji dan
1982
Randy Rhoads umre v letalski nesreči, star komaj 25 let
NAGRADNE IGRE
Traja do: 10. 3. 2024
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

7. 4. 2015

Altar of Plagues, Ellende, Malthusian

Explosiv, Gradec, Avstrija / 29. 3. 2015

Irska post-black metal zasedba Altar of Plagues se je v okviru svoje poslovilne turneje v nedeljo ustavila v graškem Explosivu, ki je bil njihova edina postojanka v Avstriji in poleg ponedeljkovega koncerta v Čakovcu slovenski publiki tudi najbližja. Koncert se je začel bolj zgodaj, saj je mnogo obiskovalcev zatem čakala še nekajurna vožnja domov, naslednji dan pa delo.

Zato so že skoraj točno ob pol osmi prvi nastopili Malthusian, ki so se Altar of Plagues na turneji najverjetneje pridružili zato, ker si skupini delita bobnarja. Žanrsko se Malthusian z njimi niti ne ujemajo, saj ustvarjajo glasbo predvsem v duhu hitrega in umazanega death metala z nekaj primesmi black metala. In če so pred par leti navdušili s prvim demom MMXIII, je novi EP, ki bo pod imenom Below the Hengiform v kratkem izšel pri založbi Invictus Productions, izgubil prepoznavni pečat zasedbe. So pa nove pesmi v živo precej bolj zaživele kot na studijskih posnetkih, k čemur je pripomoglo žvepleno vzdušje na odru. Podobno kot nazadnje pri Svartidauði v Ljubljani so se tudi tokrat na odru bolj kot ne videle le silhuete nastopajočih. Skupaj z meglo so modre luči ustvarile hladno in zatohlo vzdušje, ki se glasbi sami bolj ne bi moglo prilegati. Zaradi precejšnje jakosti zvoka so nizko uglašeni kitari in bas pretresali naša drobovja in četudi je na začetku sicer nekoliko pešal zvok, ga je zvočni tehnik uspel spraviti na nivo vsaj za zadnjo pesem, saj Malthusian dlje kot pol ure niti niso igrali. Odigrali so celoten demo in predstavili še par novih pesmi, svoj nastop pa izpeljali energično in uigrano. Bobnarja zaradi megle od daleč nikoli ni bilo na spregled, a se je njegovo manično igranje še toliko bolj slišalo zaradi odlično ozvočenih bobnov, medtem ko so pri preostalih članih iz megle še najbolj izstopali košati lasje. Tokrat me je avstrijska publika s svojo odzivnostjo pozitivno presenetila, saj se je dvorana vidno napolnila že med nastopom prve skupine in Irce nagradila s precej bučnim aplavzom.

Okoli devete ure so nato oder zasedli domačini Ellende in ponovila se je zgodba s Sombres Forêts v bližnjem Gleisdorfu: Ellende so kot predskupina privabili pred oder številnejšo publiko kot headlinerji, a tokrat je bila vsaj razlika v obisku precej manjša. Ob izidu istoimenskega prvenca so Avstrijci takrat izkoristili priložnost za malce daljšo setlisto, tokrat pa so predstavili novi EP Weltennacht, ki je na vinilu izšel lani pri založbi Talheim Records. Z njim so tudi začeli in zaključili svoj nastop, vmes pa preigrali skoraj cel svoj opus z izjemo par pesmi s prvega EP-ja Züruck in die Innerlichkeit ter prvenca. Na žalost tokrat niso nastopili z violinistom in violistom, najverjetneje zato, ker bi Lukas potem moral med nekaj pasažami pri novih komadih tudi sam igrati na violončelo. Zaradi tega je bila matrica z nasnetimi godali in drugimi zvočnimi izseki elegantnejša rešitev, vse skupaj pa so Ellende izpeljali na zelo visokem nivoju. Med njihovim nastopom sem se začela zavedati, da dejansko vse tri zasedbe tega večera brez svojih bobnarjev ne bi bile to, kar so. Kako pomembna je v njihovi glasbi ritem sekcija, je bilo očitno že po tem, kako dobro so bili ozvočeni bobni, ki so bili na trenutke celo preglasni. Ellende so podali zelo uigran in suveren nastop, vse prej kot statična pa je bila tudi publika. Lukas se je ob tej priložnosti v živo predstavil v novi podobi s corpsepaintom in živalskim okostjem, prerazporejenim okoli trupa, medtem ko so preostali člani znova nastopili v bolj vsakdanjih opravah. Lukas publike ni nagovoril vse do predzadnje pesmi, ko se je precej zadržano, vsaj v primerjavi z njegovim kričečim vokalom, zahvalil obiskovalcem, organizatorju in Altar of Plagues, da so skupaj izpeljali in realizirali ta koncert, ter nato po svoji zadnji kitici prvi zapustil oder skoraj sredi komada. Preostali so pesem odigrali do konca in ob zaključku se je zadovoljstvo narisalo na obraze prav vsem, obiskovalci pa smo se iz že precej zakajene in razgrete dvorane vsuli na sveži zrak.
Setlista Ellende: Weltennacht, Wind, Meer, Feuer, Berge, Rückzug in die Innerlichkeit, Der letzte Marsch, Aus der Ferne Teil 2 (dein Ausweg), Zwischen Sommer und Herbst.

Altar of Plagues so nato malce po deseti uri začeli s skladbo Mills in dvorano so postopoma preželi zvoki matrice, kitarskih efektov in odmevajočega bas bobna. Ko se je pesem prelila v God Alone, tej pa je sledila še ena skladba z istega albuma, sem za trenutek pomislila, da bodo odigrali kar celoten Teethed Glory and Injury, a so A Remedy and a Fever nato na žalost izpustili. Posegli so še malo po starejšem materialu z drugega albuma Mammal, izjemnem Neptune Is Dead, ki je publiko tudi najbolj razgrel. Četudi so Irci v neke vrste trans pripeljali mogoče le vsakega desetega obiskovalca, je bilo vzdušje kljub temu tisto ta pravo. Vokala sta v živo v vseh variacijah dosegla nivo s studijskih posnetkov, podobno velja tudi za izvedbo na kitarah, zaradi matrice pa bas kitare niti nisem pogrešala. Band se je po svojih najboljših močeh trudil, da bi občinstvu ponudil kar največ, in mu je tudi ogromno dal. S tem imam v mislih predvsem zelo energičen performans, čeprav se je trojici kljub temu videlo, da so proti koncu turneje že kar utrujeni. To je bilo po slabi uri igranja razvidno tudi iz naveličanega slovesa in precej mlačnega odziva ob vrnitvi na oder za trinajstminutni dodatek, pesem All Life Converges to Some Center. To ne pomeni, da bi zdaj morali pokazati ne vem kakšna čustva, ampak popolna brezbrižnost prav tako nekaj pove. Morda so nas malce razočarali tudi, ker niso igrali nič s prvega albuma White Tomb; sploh ker je bila to njihova zadnja turneja nasploh. Mi je bilo pa všeč, da sta Dave in James pred nastopom kar sama poskrbela za prodajo majic in CD-jev (dejansko so jim do graškega datuma ostali naprodaj le še album Mammal ter majice večjih velikosti) in s tem vzpostavila neposreden stik s svojimi poslušalci. Če povzamem za konec: Altar of Plagues so me navdušili in po odzivih iz publike sklepam, da so tudi sicer v dvorani le redko koga pustili ravnodušnega.
Setlista Altar of Plagues: Mills, God Alone, Twelve Was Ruin, Scald Scar of Water, Neptune is Dead, Feather and Bone; encore: All Life Converges to Some Center.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
11. 3. 2024
Cryptopsy / Atheist / Monastery / Almost Dead
Reportaža
8. 3. 2024
Paranoid Live: Phil Campbell & The Bastard Sons
Reportaža
26. 2. 2024
Voltumna / Taste Of Plague
Reportaža
21. 2. 2024
Kataklysm / Fleshgod Apocalypse / Stillbirth
Reportaža
13. 2. 2024
Tribute to Paranoid 25: Eruption / Dickless Tracy
Reportaža
12. 2. 2024
KHNVM / Damnation
Reportaža
6. 2. 2024
Hoba / Woygn / Ayd
Reportaža
5. 2. 2024
Stone Horns / Terminal Disease
KONCERTI & FESTIVALI
19. 3. 2024
Enslaved, Svalbard, Wayfarer
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
19. 3. 2024
Taake, Nordjevel, Theotoxin
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
20. 3. 2024
Attila, Born of Osiris, Aviana, Crown Magnetar
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
22. 3. 2024
Weekend Toretoure Vol. 1: Macabre Demise, Athiria, Hailstone
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
23. 3. 2024
Noise Wagon Vol. 12: Warfare, Culto Del Cargo, Cimex, Vivere Merda, Obscene Revenge
Binario 9, Viale Miramare 51, Trst, Italija
23. 3. 2024
Sovrag, Hellsword, Samperium
TrainStation SubArt, Kranj