REPORTAŽE

26. 5. 2011

Anaal Nathrakh / Illdisposed / Crocell / Extreme Smoke 57

Menza pri Koritu, Ljubljana / 24. 5. 2011

Tokrat bi začel brez kakšnega epskega uvoda, incipita, pol teksta obsegajoče miselne iluminacije ali česa podobnega in prešel, če se dragi bralec seveda strinjaš, kar na dejstvo. V večer prehajajočem popoldnevu, ko smo pričeli kapljati na Metelkovo, se je žal že takoj pričelo slutiti, da obisk koncerta ne bo ravno rekorden. A kot se ponavadi zgodi s takimi stvari, številke, kvantiteta (razen v kapitalističnem pogledu) le redko zares štejejo. Pomembno je bilo navsezadnje navdušenje, ki pa ga je tekom dogodka, na katerem se je na odru Menze pri Koritu zvrstila četverica žanrsko podobnih si (a spet ne tako zelo podobnih) bandov, bilo (kot bom pokazal nekoliko pozneje) v ekscesnem in evforičnem izobilju.
Legende slovenske ekstremne glasbe Extreme Smoke 57 so tekom kakšnih dvajset do trideset komadov, kolikor so jih odigrali v tiste pol ure njihovega nastopa, pokazali, da imajo precejšen smisel za disharmonijo, neposredno agresivnost in hitrost. K vsemu temu pa je pripomogel tudi odnos, ki je nihal od zajebantskega do »fuck off« in spet nazaj. Band je imel tudi verjetno najboljši zvok od vseh nastopajočih. Primitivno in udarno. Ter precej živo. No, razen s strani publike. Ta je prvi aplavz podelila nekje na sredini nastopa Extreme Smoke 57. Kot bi gledali black metal ...
Danci Crocell, ki so nasledili Bocota in druščino, so se izkazali za čudnega tiča. Ne preveč dobri, ne zares slabi, uigrani, melodični, srčni, a ne (preveč) prisrčni, zdaj agresivni, zdaj melanholični. So že res spravili vsaj v buljenje, če že ne v gibanje, nekoliko več ljudi kot skupina pred njimi, a kakšnega posebnega doživetja niso predstavljali. Njihova verzija death metala z izrazito naravnanostjo v melodičnost, je – poleg tega, da je pač (verjetno) iskrena, a žal že neštetokrat izrabljena – ena tistih podob glasbe (ali glasbenih podob), ki so ali na pravem mestu ob pravem času, ali ne. Nekateri poslušalci so tako uživali, drugi opazovali, večina pa jih je pijoč, kadeč in/ali debatirajoč še vedno čakala zunaj ali na Illdisposed ali na Anaal Nathrakh.
Z danskimi Illdisposed je bilo takole: čeprav ima band svojim križem (dvajset jih je) in diskografični kilometrini primerno in po videnem sodeč sorazmerno zdravo, trdno in zvesto občinstvo, je njihov nastop v Menzi pri Koritu težko opisati s kakšnimi izrazi presežkov v stilu »graciozno«, »monumentalno« ali »numinozno«. Žal. Band je bil zdolgočasen (čeprav v tej zdolgočasenosti vsaj iskren) in se ni menil za nikogar. Fantje so enostavno odigrali svoje, spakirali, odšli in vsesplošno gledano se ni nič zgodilo. Nastop Illdisposed je spominjal na nek določen tip moškega; tip moškega, ki ni ne neumen, niti zloben per se, ampak ki je vseeno mnenja, da je seksa neizpodbitno konec, ko zaključi on; ki meni, da je edini način seksa nabijanje, ki je sicer v mladosti enkrat poizkusil oralni seks, pa mu ni bilo všeč; tip moškega, ki je dal skozi ogromno žensk. Zdaj: o takšnem moškem že res ne moremo reči, da nima spolnega življenja, ali da je le-to mizerno. Daleč od tega. Vprašanje je bolj, kje se konča »biti sam sebi namen« in se začne tisto nekaj več. Tisto več, česar neobstoj je naredil koncert Illdisposed enostavno dolgočasen. Zabavno je bilo, skratka, pogledati komad ali dva (hm, očitno še vedno nadaljujem z zgoraj začeto metaforo), kaj več pa razen za najbolj razgrete oboževalce (ki jih je bilo pod odrom, mimogrede, kar nekaj) band ni ponujal.
S prihodom Anaal Nathrakh na Menzin oder se je zgodilo dvoje: najbolj razvneti fani so pod odrom uprizarjali sceno za sceno iz filma Let nad kukavičjim gnezdom, sam ambient pa je zaradi vsesplošne evforije in izločanja hormonov postal izjemno prijeten. Prijeten ... no, recimo, da se mi dopusti, da uporabim besedo »prijeten« v isti povedi kot »Anaal Nathrakh«. Čeprav ni šlo za neko bakanalijo mesa, seksa in krvi, je bilo – menim – ravno vzdušje tisto, ki je nastop Anaal Nathrakh naredilo izjemnega ... V vsakem primeru to ni bil zvok, ki je, postopno degenirajoč čez ves dogodek, pri tej grind/balck metal shizofreniji dosegel dno. Kitar se v tej maniri med blasti praktično ni slišalo, tako pa se je žal izgubil ves ali pa vsaj večji efekt melosa ... Še dobro, da je bil pathos, zanos, s strani Davea Hunta (energija tega človeka je nepopisna; to je enostavno treba videti) in ostalih tako močan, da je preglasil zvočni kaos, iz katerega so še najbolj izstopali prav vokali. Ti so, nihajoč med psihopatskim growlom in krikom na eni, ter za Anaal Nathrakh tipičnem in izjemno spevnim petjem na drugi strani, držali celoten nastop – ali vsaj večji del njega – skupaj. In če potrebujete primerjavo, kako ta spevnost spada v brutalni zvočni napad, ki ga ta band izvaja, si predstavljajte Ihsahna (ex- Emperor), ki bi prenehal biti princeska in s svojim vokalom, dokler je bil še čas (recimo med letoma 1994 in 1997), naredil nekaj izjemnega, preden so ga drugi prehiteli, izboljšali ... in izrinili.
Anaal Nathrakh so tako ponudili izjemno intenziven (no, za nekatere obiskovalce, ki so bili več na odru kot pod njim, še preveč intenziven), iskren in človeški nastop. Band, ki se ne vrača na oder v lažnivem triku invokacije »demona« in ki sproščeno igra med publiko, je tako s svojim krstnim nastopom v Sloveniji več kot navdušil do neke srednje žalosti napolnjeno dvorano Menze. In ocena celotnega dogodka? Pozitivna. Slab zvok, evforija, praznik. Pa ne Dan mladosti. Upam pa, da ni bilo preveč ljudi prisiljenih v kompromizacijo lastnih interesov, saj so v istem časovnem terminu v Kino Šiška nastopale legende The Swans. Toda zdi se (nekako čutim na vodi), da je strah, da je katerikoli koncert zaradi drugega izgubil pol občinstva, precej odveč.

SORODNE VSEBINE:
24. 7. 2012Illdisposed / Novice
17. 5. 2011Anaal Nathrakh / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana