Behemoth / Kataklysm / Aborted / Lyfthrasyr

Odličen koncert. Tokrat nisem začel s pitjem pijače ali podrobnim pregledom merchandisea, samo vstopil sem in si ogledal prvi band, Lyfthrasyr iz Nemčije. Pevec je s svojo mrežasto majico in hecnim gledanjem v strop medtem ko je pel, zvesto oponašal Cronosa iz Venom. Zvok med prvimi tremi komadi je bil zelo slab – slišalo se je dvojni bas boben, vesele klaviature in pa drobcen človeški glas, ki je vsake toliko časa klical na pomoč. To je bilo to. Tako sem, namesto da bi podrobno preučeval lepo preprogo v Mediaparku, raje šel odložit svojo jakno v avto. Ko sem se petnajst minut kasneje vrnil v dvorano je bil zvok veliko boljši in band je zvenel kar dobro. Mogoče se Lyfthrasyr obeta svetla prihodnost, kajti imajo potencial, še posebej, če si ustvarijo svojo nišo še s čem drugim kot samo sataniziranim gothic black metalom.
Nato se je stanje zelo izboljšalo. Po kratkem premoru so oder zavzeli Aborted. Sploh ne zvenijo kot Carcass. Ne vidim povezave. Niti pri njihovem zgodnejšem materialu. Toda to sploh ni pomembno. Kajti bili so zakon. Zvok je bil tokrat odličen – v miksu je bil jasen in prepoznaven vsak posamezen inštrument. Še posebej je izstopal ogromen zvok bas kitare. Bilo je, kot da bi se iz ogromnih zvočnikov razlival krvavi Satan (Gore-Satan™, op.prev.). Plešci so zakon. Brutalno. Pri Aborted izstopata predvsem dve stvari – »gore« in pa ritmična moč z dodatkom mesenih nizko uglašenih melodij. Menim, da so to ta večer odlično prikazali. Zelo kul je bil tudi WALL OF DEATH, vendar je zame še vedno najboljši tisti na koncertu Skinless v Montrealu, na katerem je bilo štirikrat več ljudi in se je zid smrti raztezal po celotni dvorani. Po nastopu Aborted sem naletel na Romana iz Avstrije, kul tipa, ki je organiziral koncert Dickless Tracy v Podkloštru/Arnoldsteinu. Naj živi Roman iz Avstrije.
Kataklysm so bili enaki, toda drugačni! Da, band prihaja iz Quebeca. Hvala vsem, ki ste me na koncertu spomnili na to dejstvo, za vsak slučaj, če bi to bil pozabil. Do obstoja in usode katerekoli države na svetu mi je toliko kot do lastnih vezalk. Kataklysm so najbrž imeli najboljši zvok od vseh koncertov, ki sem se do sedaj v svojem življenju udeležil. Ena kitara, en bas, eni bobni, en zelo izkušen tonski mojster in vokali z italijansko quebeškim naglasom, to so sestavine za odličen zvok. Komaj verjamem, kako zares fenomenalen je bil zvok. Gromozanski. Toda veličastnost zvoka je bila le košček mozaika v nastopu Kataklysm tega večera. Band uporablja preproste toda zelo učinkovite in močne ritme ter melodije (vključujoč veliko »chugga-chugga« melodičnih death metal zadušenih tonov na spodnji B struni) zaradi katerih plešeš kot »mamojebač«. Vsake toliko pa se pojavi transcedentalna melodična fraza, da poudari tvojo pijano izkušnjo. Toda najpomembnejša stvar pri kataklizmični izkušnji je njihova točnost. Edini band, ki sem ga videl v živo in se lahko z njimi kosa, so božanski Suffocation. Prej nisem nikoli maral njihovih albumov, toda po tem koncertu sem prepričan, da bom na glasbo Kataklysm gledal s povsem druge perspektive.
Prve tri bande sem si ogledal iz različnih delov dvorane – za moshpitom, na levi in desni strani odra, pri mešalni mizi … toda Behemoth je potrebno doživeti v prvi vrsti. Ni druge. Trenutno je to daleč najboljši death metal band v živo, Nergal pa najboljši frontman v vsem death in black metalu. Medtem, ko je na odru prava karizmatična pošast, se baje, ko ne igra, prelevi v pravega gospoda. Postavitev na odru je bila preprosto fenomenalna – štirje ogromni Poljaki, ki igrajo odlično glasbo brez napak, pozirajo, slamajo in si na svoje zapestnice s špicami natikajo pločevinke piva … pravi duh ekstremnega antikrščanskega metala. Prav tako so predstavili odlično setlisto z izborom skladb, ki se razteza skozi njihovo celotno kariero – od starejših komadov kot sta From The Pagan Vastelands in Summoning Of The Ancient Ones, do novejših kot so Demigod, Prometherion in pa komad z najboljšim naslovom vseh časov, Christgrinding Avenue! Za tak naslov si zaslužijo kako medaljo. Mojster hyperblasta in antikrščanski križar Inferno nas je celo počastil z bobnarskim solom! Tip je zakon. Še en vrhunec večera zame je bil pijani fant, ki je med nekaj komadi spal/komiral na moji rami. Otroci, ne podajajte se v prvo vrsto potem, ko popusti učinek alkohola. Raje pojdite ven za nekaj časa spat. Oziroma, ostanite trezni in se izogibajte spanju na mojih ramenih, medtem ko igrajo Behemoth. Poleg tega, moja glava je plešasta, ker si tako narava kot jaz želiva, da je tako. Ni sijoč objekt, katerega je potrebno pobožati za šalo, ali v znak zahvale, ker ste spali na mojem ramenu. Nisem imel izbire, zato se ne trudite.
Menim, da je bil najbolj opazen vrhunec večera veličasten death/black bis in sicer priredba Turbonegro, I Get Erection z Nergalovimi prikazi moškosti. Upam, da je uspela fotografija »funky« glinene maske »ov total death« proti koncu komada Chant For Eschaton… kajti bila je »quite brutal«. Crush fukk create!