Carpathian Forest / Bloodthorn / Hate

Koncertna ponudba je bila aprila pestra kot le redkokdaj, zadnji mesec pred festivalsko sezono pa kar se tega tiče tudi ne bo kaj dosti zaostajal. Prvi izmed koncertov se je zgodil v ljubljanskem Orto baru, kjer so se ob death metalski spremljavi rojakov Bloodthorn in Poljakov Hate ustavili norveški black metalci Carpathian Forest, sicer kar redni gostje naših koncertnih odrov.
Premik koncerta v Orto bar je bila zelo smela poteza, kajti koncert v VPKju pred manj kot 100 ljudi bi izpadel precej nenavadno in žalostno. Ob začetku je vse skupaj izgledalo še slabše, kajti ob prihodu Hate na oder je bilo v dvorani mogoče 40 ljudi. Kot se je kasneje izkazalo pa je dobršen del zgodnejših prišlekov bil na koncertu prav zaradi Hate. Ti so dobili bučno podporo s strani publike, ki je na koncu zahtevala še dodatek in prav nič ne bi bilo narobe, če bi ga po le pol ure dolgem nastopu tudi dobila. Band pod vodstvom Adama The First Sinnerja deluje že preko 15 let in vsa ta leta so bili krepko v senci rojakov Vader in Behemoth, v Ljubljani pa so pokazali, da lahko brez problemov skupaj z njimi svetu predstavljajo vrh poljskega death metala. Odigrano je bilo tehnično brezhibno, z dodanim rahlim groove filingom in hladno a zelo energično atmosfero in samozavestnim poziranjem pa so bili (tihi) zmagovalci večera.
Bloodthorn so malo pred začetkom na turnejo vskočili namesto Keep Of Kalessin in tako končno dobili priložnost za pravo evropsko turnejo. Vplive black metala je bilo čutiti, a Bloodthorn netipično za svoje kraje prisegajo na death metal. V primerjavi s svojimi predhodniki na odru pri njih ni bilo toliko poudarka na tehničnosti, njihovo brutaliziranje je bilo še bolj izrazito, surovo, neposredno in mizantropično, a nekoliko bolj enolično. Frontman Krell je deloval kot najbolj jezen človek tega sveta; seveda pa je vso svojo jezo oziroma energijo usmerjal v svoj nastop in ne v kaj drugega. Bloodthorn bi potrebovali malo večji oder, basist je bil večji del »stisnjen« med bobni ter kitaristom in in pevcem, a je nekako šlo tudi tukaj. Tako kot Hate pa so tudi Bloodthorn oder zapustili po pol ure. Kak komad več bi se prilegel, mogoče pa jim je predolga priprava vzela kakšnega.
Menjava pred Carpathian Forest je potekala hitreje, pripravo (in koncert do tedaj) je motil le en goreč italijanski fan, ki pa so ga na zadovoljstvo večih prisotnih redarji pospremili iz dvorane. Ob zvokih Theme From Nekromantikk so Natterfrost & Co. zasedli oder in začela se je dobra ura black & rolla. Kontroverznost tokrat ni bila pisana z velikim k-jem, seksualni vložki so bili zelo zreducirani, karizmatični Nattefrost le ni mogel čisto iz svoje kože. S steklenico rdečega vina ali pa mešanico ledenega čaja in whiskeya v roki, ki ju je izmenjaval z narobe obrnjenim križem je odlično vodil nastop na prvi pogled precej lene, a vseeno motivirane zasedbe. Na trenutke je v ospredje prihajala hladna atmosfera, na trenutke melanholična odmaknjenost, temačnost ali pa surova punk rockerska neposrednost, kar so vse pokrivali s komadi Pierced Genitalia, Black Shining Leather, Skjend Hans Lik, Carpathian Forest, Sadomasochistic, Return Of The Freezing Winds in ostalimi. Manjkal ni tudi najnovejši material. Je pa vse potekalo dokaj hitro, komadi so si sledili skoraj brez premora in tudi dodatka ni bilo na koncu. Vseeno pa je band na še nekoliko zreducirani publiki pustil zadovoljne obraze.