Deadcell

Kdor se čudi in meni, da sem v naslovu pozabil navesti še glavno skupino Gothminister iz Norveške, se ne čudi nič manj kot sem se jaz, ko sem v soboto okoli devete zvečer parkiral pred Pekarno v Mariboru. Brez predhodne kontrole svojega elektronskega poštnega predala, Paranoidovega foruma ali Facebook strani dogodka sem se odpravil na koncert, saj sem menil, da so časi, ko so koncerti odpadli tik pred zdajci že zdavnaj minili in segajo več kot deset let nazaj, ko je Master Of Metal še nabiral svoje prve izkušnje kot organizator takšnih prireditev. Moja brezskrbnost se je izkazala kot napaka, saj je prazna notranjost MC-ja takoj potrdila moje slutnje, ki so se porodile ob redkih obiskovalcih pred njim. Zadnjo potrditev pa sem dobil od natakarja. Koncert skupine Gothminister je odpadel, v želji po nastopu pa so se na pot iz Bratislave v Maribor odpravili člani zasedbe Deadcell, ki bi sicer nastopili kot predskupina.
Ker so metalski koncerti v Mariboru v zadnjem letu dni postali prava redkost in ker sem se že ravno nahajal na kraju dogodka, sem se vseeno odločil, da si predskupino, ki je po naključju postala glavna skupina, ogledam. Čas in prazno dvorano pred koncertom sem izkoristil za kratek obhod od mizice z merchandiseom do odra, ki je že bil pripravljen za nastop Nizozemcev. Napoved koncerta industrial skupine ter spuščeno platno za predvajanje video posnetkov sta bila zame jasen indikator za ponovno avdiovizualno izkušnjo.
Nastop petčlanske zasedbe Deadcell, ki smo si ga lahko zaradi odpovedi Gothminister vsi ogledali zastonj, se je pričel okoli pol enajstih zvečer Pred tem pa je navzoče obiskovalce in obiskovalke, ki so bile večinoma oblečene v dolga krila in ozke steznike, zabaval DJ z izbranim izborom skladb, ki naj bi pri publiki vzbudile željo po več in jih tako motivirale k participaciji na afterpartyju. Ko so Deadcell stopili na oder, so bili sicer dobro, a vseeno nekoliko zadržano sprejeti. Publika, ki se je skrila v drugi polovici dvorane stran od odra, pa je delovala pasivno tudi med samim nastopom. Pevčeve spodbude k nekoliko bolj aktivnem dogajanju pod odrom so imele le kratkoročni učinek v obliki ploskanja v ritmu predstavljenih melodij. In če ne bi bilo klaviaturista, ki je po »končanem« nastopu stopil pred publiko in na svoje vprašanje »Do you want some more!?« dobil odgovorjenih nekaj prepričljivih »Yesss«, bi Deadcell menda takrat tudi zaključili.
Sicer pa so me Deadcell, ki sem jih v soboto videl prvič, prepričali v svojo profesionalnost in udarnost. Zasedba, ki me je optično spominjala na Laibach, zvočno pa na nekoliko trše Rammstein, se je predstavila s štirinajstimi skladbami. Kombinacija catchy melodij in vizualne podpore je bila zmagovalna, dekleti na kitari in bass pa sta bili dodatna paša za oči – prepričan sem, da ne samo pri moškem delu publike. Po slabih šestdesetih minutah so Deadcell dokončno zapustili oder. Ali je bil afterparty uspešen ali ne, pa ne morem povedati, saj sem se že prej odpravil domov.