Death Angel / Disbelief / Darkane / Mystic Prophecy / Mnemic / Negligence

V zadnjih letih smo bili priča povratku številnih predstavnikov znamenite Bay Area thrasherske šole, končno pa je eden izmed njih prišel tudi v Slovenijo – Death Angel, ki so v osemdesetih »pretresli« thrashersko sceno s klasikami The Ultra Violence, Frolic Through The Park in Act III. Po No Mercy Festivals je bila to njihovu druga letošnja evropska turneja, a prva headlinerska. Z njimi so prišli še Disbelief, Darkane, Mystic Prophecy in Mnemic, stilsko zelo pisana druščina, ki je obetala dolg in zanimiv metalski večer.
Priložnost za nastop z njimi pa so dobili še naši odlični thrasherji Negligence. Ker je bilo bandov veliko časa pa malo, bi se skoraj zgodilo, da Negligence ne bi nastopili. Vseeno se jim je uspelo zmeniti za kratek nastop. Jeseniško-ljubljanski thrash attack je petčlanska zasedba predstavila v štirih komadih in dodobra ogrela publiko. Pozna se, da je band vedno bolj uigran in sproščen na odru – še posebej se to pozna pevcu Lenartu, ki je veliko manj lesen kot je bil v Komnu. Škoda, da niso imeli več časa, da bi predstavili še kakšen komad ali dva. No ja, če ste jih zamudili, jih boste imeli priložnost slišati še velikokrat. (Pre)kratka set lista: Places of Dawn, War Machine, Fight Back, Bay Arena.
Kljub zelo obširni promociji s strani založbe, dansko metalsko upanje Mnemic pri nas še ne dosega popularnosti Negligence. Vsaj tako je soditi po številu prisotne publike in njenem odzivu. Moderni neo-thrasherji so imeli nekaj fanov, a več je bilo radovednežev, ki so le opazovali dogajanje na odru. Bandu se je videla želja po dokazovanju in so polurni nastop izkoristili na polno za promocijo prvenca Mechanical Spin Phenomena. Pristop je bil pravi, imajo dobrega frontmana, vendar bolj kot pri klasični metal publiki bi Mnemic prišli do izraza pri Fear Factory fanih in tudi Machine Head, s katerimi bodo v decembru odigrali nekaj koncertov.
Presenečenje večera so bili Mystic Prophecy, multinacionalna power metal zasedba, ki je letos močno opozorila nase s svojim drugim albumom Regressus. Prav s tega albuma je bila v celoti sestavljena set lista, Night Of The Storm, Forgotten Soul, The Land Of The Dead, Lords Of Pain, In Your Sins, Eternal Flame, Mystic Prophecy. Čeprav je to njihova prva skupna turneja se je videlo, da gre za prave koncertne glasbenike. Samozavestno poziranje pevca Liapakisa, basista Martina Albrechta ter kitarista Gusa G-ja, ki je ekspresno hitro streljal odlične solaže, je pripomoglo k temu, da je publika od začetka zelo aktivno sodelovala z bandom. Odziv fanov je presegel vsa pričakovanja in to je dalo ekipi na odru še dodatnih moči. Seveda ne smemo pozabiti bobnarja Dennisa Ekdahla, ki je s preciznim in udarnim mlatenjem bobnov močno pripomogel k njihovi udarnosti. Dobro pa se je v band vključil tudi gostujoči kitarist Markus Pohl. O Mystic Prophecy bomo v prihodnosti zagotovo še slišali.
Darkane so dan pred tem edini poleg Death Angel nastopili v Budimpešti; madžarskim carinikom še ni jasno, da gredo maja tudi oni v EU. Mogoče bi bilo celo bolje, da ne bi, kajti kitarist Christofer je v Ljubljano prišel z neprijetnimi zdravstvenimi težavami. Vseeno je zdržal na odru in pomagal ostalim pri tehnično zelo dobro izpeljanem nastopu. Darkane so tipični predstavniki modernega švedskega death-thrash vala; dinamične kitarske harmonije, udaren ritem, energičen frontman in tudi po samem nastopu spominjajo na kolege kot Soilwork ali In Flames. Chaos Vs. Order, Emanation Of Fear, Innocence Gone in Convicted je nekaj naslovov, ki so jih odigrali na Metelkovi. Tudi Darkane so bili dobro sprejeti s strani publike.
Kot zadnja predskupina so nastopali nemški death metalci Disbelief. Doma jih v zadnjem času »častijo« kot največje upanje nemškega ekstremnega metala, a zakaj je temu tako v Ljubljani nismo dobili odgovora. Saj ne da bi bili slabi, pri njih enostavno ni bilo čutiti takšne energije in entuziazma kot pri ostalih nastopajočih. Tudi dogajanje je bilo bolj statično. Vseeno so pod oder privabili dovolj publike, ki se ji je dopadel njihov malce počasnejši, »zateženi« death metal z emo core vplivi. Imeli pa so na razpolago dovolj časa, da so predstavili zajeten del svojega dosedanjega dela, kot recimo To The Sky, No Control, Spreading The Rage, Falling Without Reason in God? Master!.
Na vrsti je bil še finale in to kakšen! Skoraj vsi videni nastopi predstavnikov Bay Area v zadnjih dveh letih se lahko skrijejo pred norišnico, ki so jo v Gala hali uprizorili filipinski Američani. Nevarni, hiperaktivni, unikatni, karizmatični, neponovljivi, težko je najti besede za njihove vragolije. Celo sam Jackie Chan ne zna uprizoriti tako drznega in odločnega poziranja, kot so to počeli Rob Cavestany, Dennis Pepa, Ted Aguilar in seveda karizmatični frontman Mark Osegueda. Večer je bil dolg, vendar je publika enostavno morala slediti dogajanju in z enako mero energije vračati akterjem na odru, kar so oni dajali fanom. Seemingly Endless Time, Evil Priest, 3rd Floor, Disturbing The Peace in Mistress Of Pain je le nekaj naslovov iz prvega dela njihovega nastopa, ki bo šel v anale Metelkove kot eden najboljših, če ne celo najboljši metal performans tega kluba nasploh. Težko je reči, ali je bolj užival band na odru ali publika pod odrom. Mark je svojimi pevskimi sposobnostmi navdušil v baladi Veil Of Deception, potem pa je šlo zopet na polno. Odigrali so tudi nov material, drugače pa so izdatno predstavili vse tri svoje albume. Mistress Of Pain in Bored sta bili še eni izmed mnogih thrasherskih biserov. Potem pa je Mark zapustil oder in instrumentalisti so stvar vzeli v svoje roke. Po daljšem instrumentalnem vložku je sledila še nepozabna izvedba Thrashers. Koncerta po Markovi vrnitvi na oder še ni bilo takoj konec, »odthrashirali« so še nekaj klasik, nato pa v velikem slogu zaključili s Kill As One. Med njeno izvedbo je Mark dvakrat (skupno trikrat) uprizoril stage-diving in s tem poleg številnih pohvalnih besed še dodatno izkazal svoje navdušenje nad ljubljanskim koncertom. Hvala, Death Angel, za nepozaben večer.

Fotografije so poslikane s filmi Fuji.