Dekadent / Morost / Once Was Never

Hvala bandom, Dekadent, Morost in Once Was Never, in hvala organizatorju, Kulturnemu društvu Mladinski center IndiJanez, da se je minulo soboto v MC Pekarna v Mariboru lahko zgodil tale koncert. Zakaj se zahvaljujem? Zato, ker je Maribor metalsko mrtvo mesto, ki mu v glavnem primanjkuje metalsko aktivnega podmladka, medtem ko se je druženje starejših občanov kovinarskih interesov v štajerski prestolnici že zdavnaj preselilo v udobno ogrevane domače dnevne sobe.
Sicer se Mariboru še tu in tam uspe ustrezno predramiti, vendar v glavnem le s pomočjo »uvoženih« metalcev, ki jih tudi tokrat ni manjkalo. Najbolj glasni in plesno aktivni so bili podporniki Primorcev Once Was Never, prvega nastopajočega banda. Sežančani so letos v samozaložbi izdali svoj prvenec Lighthouse In The Abyss, ki so nam ga v slabi uri nastopa predstavili v celoti. Z njihovo glasbo sem se v soboto srečal prvič, v mojih ušesih pa so fantje zveneli kot melodični death metalci, ki občasno obiščejo tudi HC vode. Osebno so me najbolj navdušili, ko so konkretno udarili po instrumentih, sicer pa znajo svoje komade tudi dobro začiniti s pravim groovom, zato me tudi ni čudilo, da je bilo navdušenje njihovih prijateljev tako glasno. Je pa v prvi vrsti bolj ali manj prazne dvorane luštno izstopal parček, ki se je med čupanjem ljubeče držal za roke.
Dosti manj romantično je bilo med nastopom progresivnih death metalcev Morost. Tudi s to zasedbo sem se v soboto srečal prvič, tako v živo kot tudi z njihovo glasbo nasploh. Po opisu njihovega prvenca Solace in Solitude sem bil mnenja, da tovrstna glasba ni ravno moja skodelica čaja. In imel sem prav, zato se sploh ne bom trudil z opisom kakovosti ali nekakovosti njihove glasbe, saj bi krivično izpadel preveč kritičen. Poleg tega so se Morost predstavili v preveč kompleksni luči, da bi lahko sodil njihovo glasbo po »samo enem poslušanju«. Kot pozitivno sem opazil klaviature, ki pa so me med sound checkom sicer nekoliko zaskrbele. Zakaj? Klaviature in death metal – lahko bi izpadlo poceni in cheesy. Poleg decentnih klaviatur sem zaznal še kar nekaj zanimivih riffov, ki so me prepričali, da si nastop ogledam v celoti, medtem ko so me k zapustitvi dvorane silili počasnejši (psihedelični?) deli, ki so me ob pozni uri nekoliko uspavali. A ne glede na vse je tudi nekaj manj kot enourni nastop Ljubljančanov minil relativno hitro, šesterica je odigrala celoten prvenec, na koncu pa brez basista predstavila še en komad, ki do zdaj še ni bil objavljen.
Po še enem kratkem premoru je končno na oder stopil meni osebno že kar nekaj časa najboljši slovenski black metal band. Dekadent sem si letos enkrat že ogledal v živo, in sicer v Murski Soboti, a takrat je bil slabši zvok razlog za manjše negodovanje. Tokrat se je hišni tonski mojster več kot izkazal, tako da sem lahko s svojimi čepki za ušesa slišal vse podrobnosti devetih izbranih romantičnih blackmetalskih viž. Po drugi strani pa je kolega, ki je bil brez čepkov, nekoliko potarnal, da ene kitare sploh ni slišal. Očitno so bili čepki tokrat odlična odločitev, medtem ko med Vigred dejansko vsi nismo slišali ene kitare, saj je Gajwaszu počila struna. To se je zgodilo ob koncu prestavitve drugega komada z aktualnega albuma Veritas, in sicer je to bil Pasijon, nakar se je Artur sproščeno odločil, da bodo nadaljevali kot trio. Tako smo slišali Vigred brez ene kitare, medtem ko je tovrstna izvedba trpela samo med Arturjevo solažo, saj je takrat manjkala ustrezna podlaga. To pa je bila tudi edina pomanjkljivost, ki sem jo zaznal na tehnični ravni, saj je bil sicer nastop popoln. Za naslednjič bi si želel le še več gibanja in sproščenosti na odru, ki ju trenutno največ izkazuje Artur. Kot glavni povezovalec nastopa je zanimivo napovedoval komade in zabavno komuniciral s publiko, ki je do njihovega nastopa nekje do tretjine napolnila dvorano. Pod črto okoli 50-glava množica sploh ni več predstavljala tako zelo slabega obiska, ki bi lahko trajal nekoliko več kot le samo eno uro, saj ne bi bilo nič narobe, če bi Dekadent odigrali še kakšen komad več s prvenca (recimo Kres ali Blind Finale za zaključek) ali še kakšnega z Venere ali Veritasa. Skratka, še kakšnega več.
Setlists Dekadent: Dissident Dream, A Cry of Revolt, Dead Mountain, Pasijon, Vigred, Valburga, Raided, The Renaissance of Purity, Thralldom Decree.