REPORTAŽE

24. 10. 2016

Dordeduh / Morana

Orto Bar, Ljubljana / 9. 10. 2016

Dobrih pet let je minilo, odkar so Dordeduh prvič nastopili v Sloveniji. Takrat smo kot njihova predskupina igrali Exsilium, tokrat pa je ta čast pripadla kranjski zasedbi Morana. Podpora se niti takrat niti tokrat ni žanrsko ravno ujemala s headlinerji večera in po pravici niti ne vem, če se bo pri nas dejansko kdaj kakšna. V Orto Bar se je vrnila skupina z glasbenikom na čelu, ki je izrazito zaznamoval romunsko metalsko sceno in pustil globok pečat tudi na atmosferičnem black metalu v širšem smislu, saj je pred dvajsetimi leti z Neguro Bunget v zvrst vpeljal tradicionalna romunska glasbila. Kljub temu je black metal vedno predstavljal trdno jedro zasedbe in Hupogrammos ga je šele z Dordeduh začel rahljati z elementi postrocka, opreklju (angl. hammered dulcimer), klepalu (angl. semantron) in planinskemu rogu (rom. bucium) pa je dodal še teremin. Postrocku se je s kitaristom Sol Faurjem pozneje povsem posvetil znotraj skupine Sunset in the 12th House, ki je lani izdala studijski dolgometražec Mozaic. Verjetno zaradi tega od Dordeduh tudi štiri leta od izida prvenca Dar De Duh nismo slišali nič novega, kar vsaj mene ni zmotilo niti najmanj, saj se tega izjemnega albuma nisem naveličala niti po vsem tem času.

Ni nam igrala kar ena skupina, zato me je presenetila skromna obiskanost koncerta. S kolegom sva v Orto Bar prišla med zadnjimi, če ne celo zadnja, in dobila sva zaporedni številki vstopnic 20 in 21. Resda so isti večer na Metelkovi igrali še Milemarker in Tides of Nebula, vendar koncerta v veliki meri sploh nista bila namenjena istemu ciljnemu občinstvu. Mnogo več ljudi je na primer leta 2011 prišlo na koncert Negure Bunget v Menzi pri koritu, že tri leta pozneje pa je bila v Mariboru glede (ne)obiskanosti podobna zgodba kot tokrat v Ljubljani. Kakorkoli že,  zame Negură Bunget po odhodu Hupogrammosa in Sol Faurja preprosto nikoli več ne bo tista prava, zato sem brez pomisleka šla  na koncert Dordeduh in ne na Neguro Bunget, ki je ravno isti večer igrala v Zagrebu. Približno toliko obiskovalcev nas je do konca vztrajalo tudi pred dvema letoma v mariborskem MC-ju, ko so Dordeduh igrali z Vulture Industries in so na zaključnem datumu turneje izjemoma nastopili zadnji. Takrat se je med naporno polomijo, ki so nam jo servirali Čehi Panychida, vmes precej ljudi odpravilo že domov, ostali pa smo isti obrazi, ki smo se ponovno srečali tudi tokrat v Ljubljani.

Koncert se je verjetno začel kar kmalu po napovedani pol deseti, saj sem Morano zaradi poznega prevoza žal zamudila v celoti. Kranjčani so studijski prvenec Too Bad For Heavens izdali že pred štirimi leti, zato so domačemu občinstvu verjetno predstavili tudi kakšno novo vižo. Prijatelj, ki je spremljal ves njihov nastop, je dejal, da so ga tehnično zelo izpilili in da so nastopili bolj uigrani kot nazadnje, ko jih je videl v živo pred nekaj leti. Prijateljica je po drugi plati pripomnila, da so zveneli že kar preveč sterilno in da solo kitarist kolegu na ritmični sekciji skorajda ni pustil »dihati«. Njihovega nastopa žal ne morem bolje povzeti, so pa Morana bojda zaigrali še priredbo Arch Enemy. S to izbiro so najprej presenetili tudi mene, a če razmislim malo bolje, se Morana pri svojih avtorskih skladbah res nagibajo bolj k melodeathu kot folk metalu.

Po krajši pripravi so z manjšo zamudo približno 10 minut do enajstih pričeli Dordeduh. Tokrat se Hupogrammosu in Sol Faurju na bobnih in bas kitari nista pridružila kolega iz Sunset in the 12th House, saj je imel Sergio že takrat v Mariboru zdravstvene težave. Tokrat sta s sabo pripeljala svežo kri, ki je v živo podobo zasedbe vnesla izjemno dinamiko. Bobnar je svoje delo opravil izjemno natančno in obenem na pravih mestih zelo tankočutno, zaradi česar se lahko njemu in odličnemu ozvočenju zahvalim, da sem bila priča doslej najboljšemu koncertu Dordeduh pri nas. K temu je veliko prispeval tudi basist, ki je vzbujal profesionalen, a kljub temu izredno pristen vtis, kot da igra pred do zadnjega kotička zapolnjeno dvorano, ki z bandom na odru diha v eno. Tako kot je bas nekajkrat zamenjal za leseno desko in kladivca, je tudi Sol Faur odložil svojo kitaro in se posvetil opreklju, pri čemer je njegovo igranje pri skladbi Zuh v prvo zvenelo še kar razglašeno, v drugo pa nam je ravno z njim nato približal vzdušje z albuma, s katerega so zaigrali skoraj vse skladbe z izjemo mirnejše balade E-na-na. Če izvzamem njihove nastope na večjih festivalih – igrali so že na Brutal Assaultu, Hellfestu, celo Wacknu – Dordeduh najbolje pristajajo intimnejši klubski koncerti. Ne pišejo glasbe za široke množice in tudi verjamem, da če človeku vsaj malo ne gredo v uho orientalsko zveneče melodije, ob njih ne bo ravno vztrajal. V Orto Baru smo se v nedeljo v veliki večini res zbrali samo njihovi zvesti poslušalci, zato tokrat mirnejših pasaž na moje veselje ni kazila nobena čveka. Hupogrammos se nam je večkrat zahvalil, da smo prišli na njihov koncert, čeprav je v bližini potekal še eden, in odkrito nam je tudi rekel, da se ne gredo tiste običajne prakse vračanja na oder za bis. Namesto tega je napovedal šestnajstminutni Jind De Tronuri in še nekaj, kar pod novim imenom pri nas niso doslej še nikoli zaigrali v živo. Upoštevali so številne prošnje in nam čisto za konec predstavili še nekaj iz njegovih in Sol Faurjevih časov v Neguri Bunget, tj. skladbo Cunoașterea tăcută z albuma Om (2006). Hupogrammosov žameten glas ima v kombinaciji s clean kitaro vsaj name takšen učinek, da me v trenutku prestavi v stanje nekakšne trezne zanesenosti, kakršno sem do zdaj izkusila samo parkrat, in poleg Dordeduh so takšen učinek dosegli še Wolves in the Throne Room v Channel Zeru leta 2010.

Za nami je torej še en nepozaben dogodek, za katerega se lahko zahvalim Dihurčkoma. Glede na pozno najavo namreč sklepam, da jim je organizator šel na roko in datum v Sloveniji čisto na koncu evropske turneje dodal naknadno, zaradi česar morda vest o koncertu ni dosegla več ljudi, ki bi se ga z veseljem udeležili. Vsaj pri meni se je drugi nedeljski večer v tem mesecu gladko zapisal kot koncert leta, zato hvala še enkrat.

Setlista: Dojana, Zuh, Flăcărarii, Cumpăt, Calea Roţilor De Foc, Pândarul, Jind De Tronuri, Cunoașterea tăcută.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
14. 10. 2016Dordeduh / Morana / Galerija
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana