REPORTAŽE

28. 10. 2015

Eisregen / Milking The Goatmachine / Source of Hell / Days of Loss

Explosiv, Gradec, Avstrija / 24. 10. 2015
vrata 18:00
Days of Loss 19:00–19:30
Source of Hell 19:50–20:35
MTG 21:00–22:00
Eisregen 22:25–23:55


Prvi band, melodične death/thrash metalce Days of Loss z Dunaja, smo gladko zamudili. Ko je band stopil na oder, naša mala skupinica štirih ljubiteljev težke kovine še niti ni prestopila slovensko-avstrijske meje. Iz tega razloga si sami ustvarite mnenje o tem, kaj smo zamudili, jaz menim, da ne preveč:


Druge nastopajoče Source of Hell bi sicer še lahko ujeli, vendar me je njihov opis (raznolik metal, sestavljen iz različnih žanrov, kot so heavy, power, thrash in death metal, pomešan z dodatno dozo progresije, mastnih riffov in raznovrstnih krikov), ki sem ga našel na spletni strani Explosiva, povsem odvrnil od obiska dvorane med njihovim nastopom, zaradi česar smo začeli raje prazniti s seboj pripeljane zaloge piva. Spet presodite sami:


Nato je ob deveti uri zvečer po mojem nastopil prvi malo bolj omembe vreden band, in sicer Milking The Goatmachine. Band si je v deathmetalskih oz. grindcore vodah v relativno kratkem času ustvaril relativno dobro prepoznavnost, k temu pa je še najbolj pripomogel njihov odrski nastop. Fantje namreč že od nekdaj – če se ne motim – nastopajo s kozjimi maskami, njihovi brutalni in direktni zvoki pa so tako rekoč garant za zabavo v živo. Osebno sem jih tokrat zaradi povsem drugačnega glasbenega razpoloženja izpustil, kar pa mi je bilo naknadno zaradi izvedbe nastopa glavnih nastopajočih izredno žal. Tako pa izgledajo in zvenijo Berlinčani na naših tleh:


No, pa sem že pri headlinerju večera. Pričakoval sem veliko ali vsaj toliko, kot sem dobil pred več kot dvema letoma v Münchnu, izkupiček pa je bil daleč od tega. Napačna pričakovanja resnično znajo biti zelo nadležna zadeva, v kombinaciji z ne najboljšim nastopom, ki mu je manjkala predvsem neka prava mera prepričljivega uživanja na odru, pa so lahko pogubna.
In kaj sem pričakoval? Okoli dve uri dolg nastop, v okviru katerega se bodo Eisregen dodobra posvetili svojim najstarejšim stvaritvam, saj band, kakor je to tudi sam večkrat poudaril njegov frontman Blutkehle, s trenutno turnejo praznuje 20 let obstoja. Namesto tega pa sem dobil 14 štiklcev, ki so bili odigrani v največ eni uri in dvajset minut. Zasedba je sicer odigrala Scharlachrotes Kleid s svojega drugega albuma, a to je bilo ravno tako presenečenje kot izvedba Mother North na koncertu Satyricon. Edino pravo presenečenje sta bila komada Leichenlager, ki ga je četverica zaigrala namesto Krebskolonie, in Fleischbrand z aktualnega albuma Marschmusik, ki se je izkazal kot še en zanimiv komad z novega albuma. Namesto poudarka na starem smo slišali dosti novega, a konec koncev je band na promociji aktualnega albuma, na kar je Blutkehle samoironično opozoril z vestjo, da so s seboj pripeljali tudi nekaj limitiranega merchandisa. Vse lepo in prav, ko njegovi nagovori, kretnje oz. njegov nastop v celoti ne bi bil tako zelo medel in predvidljiv. Kajti več kot očitno se možakarju ne ljubi kaj dosti posvečati temu elementu njegovega dela, saj sem vse »finte in fore« slišal že prej.
In zakaj je bil nastop še dodatno neprepričljiv? Ko vidim bobnarja, kako ležerno s konicami ustnic drži cigareto v ustih, medtem ko udarja po svojem instrumentu, me to navdaja z navdušenjem in energijo kot postan krompirjev pire. Njemu »v prid« je bil performans kitarista, ki je sicer na videz nekoliko užival na odru, a je bil tako zelo statičen, da ga je po nastopu zaradi svoje negibljivosti zagotovo bolel križ. Nič kaj prida bolj všeč pa mi seveda tudi ni bil samovšečen nasmeh basista, katerega nastop je bolj spominjal na hojo po modni pisti kot pa na metal koncert. In kje hudiča je bil klaviaturist? Posnete klaviature so v mojih očeh in ušesih prav tako požrle dobršno mero kredibilnosti, ki je pri določenih komadih dodatno trpela zaradi prirejenega, hitrejšega izvajanja komadov – da bi se Blutkehle manj mučil na vokalih?
Po vsem opisanem ste, dragi bralci, morda dobili občutek, da se je dvorana zagotovo po polovici nastopa skorajda povsem izpraznila. Seveda ni bilo tako. Določen del publike je sicer delil moje mnenje, saj se je dvorana začela prazniti tam nekje na polovici nastopa, vendar je preostali del publike bil tako zelo navdušen nad Eisregen, da pod črto ne morem govoriti o kakršnem koli splošnem razočaranju nad nastopom. Publika se je namreč ob koncu koncerta, natančneje med izvedbo s polka ritmi nasičenega komada Panzerschokolade ali med kultnim elektro-Hexe, na novo razživela. Približno takole:


Sicer pa: kako sem sploh lahko pričakoval kaj boljšega od banda, ki daje glasbeni poudarek na komade z naslovi, kot je Panzerschokolade? Eisregen so v živo ponudili točno to, kar trenutno ponujajo tudi s svojimi studijski izdelki. To okoliščino pa sem spregledal, ko sem se odpravil na koncert očitno še zmeraj nezrelega 20 let starega banda

SORODNE VSEBINE:
3. 11. 2017Au-Dessus / Svarta / Amer / Reportaže
ZADNJE OBJAVE
Reportaža
13. 7. 2018
Iced Earth / Metalsteel / Eruption
Reportaža
6. 6. 2018
Gutalax / Spasm / Glista
Reportaža
29. 5. 2018
Noctiferia / Ater Era / Snøgg
Reportaža
21. 5. 2018
Rotting Christ / Infest / Nature / Kholn
Reportaža
18. 5. 2018
Jex Thoth
Reportaža
9. 5. 2018
Marduk / Ragnarok / Infernal War
Reportaža
30. 4. 2018
Fuck Off Commercial Festival (30. obletnica)
Reportaža
19. 4. 2018
Dark Tranquillity / Equilibrium / Vinegar Hill / Ghidrah
KONCERTI & FESTIVALI
22. 7. 2018
Colony Summer Fest 2018 – odpade!
Circolo Colony, Brescia, Italija
22. 7. 2018
Metaldays 2018
Sotočje, Tolmin
23. 7. 2018
MDC, Fršlus, Datura
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
23. 7. 2018
Combichrist, Wednesday 13, Night Club
Technikum, München, Nemčija
24. 7. 2018
Combichrist, Wednesday 13, Night Club
Explosiv, Gradec, Avstrija
24. 7. 2018
Iron Maiden
Arena Zagreb, Hrvaška