Forging Europe Tour (18.10.2009)

Mnogi metalski koncerti v Grazu so bili organizirani v dvorani Orpheum. Kar naenkrat so se metal koncerti prestavili v opuščeno tovarno mila Seifenfabrik, ki podobno kot dunajski Gasometer na zunaj deluje arhaično, vendar sama notranjost dvorane daje občutek modernosti. Torej, Graz je s prijetnim popoldanskim sprehodom na tamkajšnji grad, kapučinom za 2,30 evra in koncertom finskih metalskih zasedb ponudi obiskovalcu prijetno zapravljen dan.
V dvorani, kamor se je prestavila večina metal/rock koncertov, so se predstavili finski mogotci Amorphis, ki so jih spremljali Before The Dawn in Amoral.
Amoral, ki so na oder stopili prvi, so po vtisih prvih treh albumov obetali ogromno, vendar se je preobrat iz death metala v bolj hardrockersko power metalske vode marsikomu ni zdel ravno ustrezen. Kljub dobrim prvim trem albumom, so Amoral dajali poudarek na zadnjem, četrtem albumu, Show Your Colors, kateremu na podlagi glasbe nimamo kaj dosti za očitat. Bolj nam je v nos šel vokalist, ki je s svojim tipično finskim ženskim izgledom a la Norther močno spominjal na Avril Lavigne. Razen nemutiranega vokala, skupini nimam nič za očitati. Skladbe z zadnjega albuma so bile predstavljene prepričljivo, skupina je uigrana, le skladbe s prejšnjega albuma zaradi vokala niso prišle do pravega izraza. Poleg omenjenega pevca je zelo izstopal kitarist Ben Varon, ki je pokazal nekaj odličnega soliranja. Z zaključnim komadom Sex'n'Satan (res domišljija na vrhuncu) so Amoral oder zapustili, kljub temu da sem močno čakal, da bo moška Avril zapela še kakšen Skater Boy. Pa se žal ni zgodilo.
Preden smo dočakali Amorphis, smo pozornost namenili še zasedbi Before The Dawn, ki nas je navdušila z agresivnim pristopom, ki je znan za marsikateri finski death metal band ter obenem umirjenimi gothic pasažami, pri katerih je izstopal basistov čisti vokal. Kljub resnosti in na čase melanholičnem nastopu skupine, je bobnar požel veliko smeha s svojimi grimasami in vragolijami z vrtenjem palic. Verjetno najbolj nasmejan in srečen bobnar, kar smo jih do sedaj videli v živo. Before The Dawn so v tričetrt pokazali, da bi pred Amorphis težko izbrali bolj ustrezno skupino na podlagi same podobnosti.
Setlista Before The Dawn: Unbreakable,Faithless, Dying Sun, Dissapear, Monster, Exile, Morning Sun, Scar, My Darkness, My Room, The Black, Deadsong.
Pavze med nastopi skupin so bile dokaj kratke. Obiskovalec si je lahko privoščil le kakšno čik pavzo in je za tem moral že v koncertni prostor, kjer ni bilo dovoljeno kaditi, kar je tako bolje za skupino in nekadilce.
Za Amorphis od prihoda pevca Tomija Joutsena lahko rečemo, da se držijo na vrhuncu kariere. Zadnji trije albumu dobivajo povsod pozitivne kritike. Resda je njihova glasba še vedno bolj rockersko obarvana in death metal koreninam ne posvečajo ogromno pozornosti. Sam koncert je v več kot uri minil v duhu zadnjih treh albumov, največji poudarek je bil seveda na zadnjem Skyforger, oboževalci starega materiala so bili navdušeni s klasikama Castaway in Black Winter Day z legendarnega albuma Tales From The Thousand Lakes in celo Sign From The Northside s prvenca The Karelian Isthmus. Odigran je bil tudi miks skladb z albuma Elegy, čemur nismo priča prav na vsakem koncertu. Od publike raznega norenja ni bilo za pričakovati, tako da je v skladu z glasbo koncert minil bolj umirjeno, sproščeno, le na čase se je zaslemalo in pelo znane viže. Nad uigranostjo skupine ni kaj poreči, le pevca se je kljub karizmi in dobremu nastopu na čase preslabo slišal, a mogoče je to tudi zaradi slabšega zvoka oziroma je dvorana preveč nova in se Avstrijci še niso navadili na delo v njej. Amorphis so se poslovili s skladbo My Kantele in škoda, da nam niso namenili še kakih 15 minut več iz njihove obsežne diskografije.
Setlista Amorphis: Silver Bride, Sampo, Towards And Against, Castaway, The Smoke, Majestic Beast, Alone, Silent Waters, Agains Widows/Cares/On Rich And Poor/Against Widows/Better Unborn, From The Heaven Of My Heart, Sky Is Mine, Black Winter Day, Sign, House Of Sleep, My Kantele.

Primož