Gamma Ray / Sonata Arctica / Vanishing Point / Firestorm

Po mesecu dni je bil naš cilj zopet Dunaj, ki bo to sezono nedvomno središče metalskega dogajanja v naši »bližnji« okolici, saj skoraj ni turneje, ki bi obšla avstrijsko prestolnico. Glavni razlog obiska Planet Musica, kjer se počutimo že zelo domače, so bili seveda nemške legende Gamma Ray, ki so tokrat s seboj na turnejo vzeli mlade Fince Sonata Arctica in avstralsko upanje Vanishing Point.
Kot lokalna predskupina so nastopili tudi Firestorm, ki pa smo jih zaradi poznega prihoda zamudili. Zaradi tega se nismo preveč sekirali, bolj pomembno je, da smo spoznali, da lahko pridemo na Dunaj do osmih, če se od doma odpravimo ob slabih pol petih. Samo vseeno vam tega ne priporočam preveč.
Še dobro nismo prišli k sebi in že so začeli progresivci Vanishing Point. Kljub temu, da za sabo še nimajo dosti kilometrov (pa ne potovalnih) in da se po stilu razlikujejo od ostalih dveh bandov, so pustili zelo dober vtis. V pol ure dolgem nastopu niso ogreli le fanov v prvi vrsti, ampak tudi veliko tistih, ki so že bili v dvorani. Ne sodijo med klasične progresivne bande, katerih koncert se statično opazuje; progresivo kombinirajo z udarnim power metalom, tako da ob njihovem nastopu na svoj račun pridejo tudi headbangerji. O njih bomo še marsikaj slišali.
Med odmorom se je dvorana že dobro napolnila, kajti na vrsti je bilo odkritje lanskega leta, Sonata Arctica. Ko so lani nastopali s Stratovarius, je bila med njihovim igranjem večina ljudi še zunaj na pivu, tokrat pa je bilo drugače in to povsem upravičeno. Glede na lansko leto so na odru pokazali velik napredek. Zgleda, da so se od svojih vzornikov veliko naučili. Namesto treme je bilo tokrat opaziti veliko odločnosti in sproščenosti, ki je še posebej prišla do izraza ob Mikovih težavah s klaviaturami. Tony, ki postaja vse boljši frontman, je vzpostavil dober kontakt s publiko. Le-ta je bila ob njegovih gestah ter seveda refrenih zelo glasna in jih je nasploh sprejela zelo dobro. Tako je bilo tudi s setlisto, le kak komad več bi lahko odigrali. Pa drugič, mogoče že na headliner turneji.
Set lista Sonata Arctica: …Of Silence (Intro), Weballergy, Full Moon, The End Of This Chapter, False News Travel Fast, Replica, My Land, Black Sheep, Wolf & Raven
In za konec še Gamma Ray. Hansen, Richter, Schlächter in Zimermann so tudi na odru dokazali, zakaj so že toliko let na med glavnimi akterji evropske metal scene. Hansen in Richter sta kar tekmovala, kdo bo odigral boljšo solažo, Dirku se razen opornice nič ni poznalo, da je bil šele pred kratkim operiran na kolenu, Daniel pa je za bobni prav taka »zverina« kot Jörg Michael. Dobro pomoč pa so imeli tudi pri klaviaturistu Vanishing Point, ki z njimi igra na tej turneji. Kot imajo že v navadi, so setlisto v veliki meri sestavljali komadi z zadnjega albuma, od katerih sem pogrešal le Heart Of The Unicorn. Seveda pa ni šlo brez klasik kot Rebellion In A Dreamland (vrhunec koncerta) ter Somewhere Out In Space, kjer je na oder prišla tudi njihova maskota »vesoljček«. Od Helloween so tokrat odigrali le I Want Out, vendar bi bilo bolje, če bi Ride The Sky, ki je bila zadnja leta nepogrešljiva na njihovih nastopih in tudi odigrajo jo zares sanjsko. Vseeno pa smo zadoščenje dobili v presenečenju večera Heading For Tomorrow, kjer je bil Kai tako v »feelingu«, da je dajal občutek, kot da komada ne bo nikoli končal. Seveda je imel Kai razlog za to: odlično publiko (po njegovih besedah najboljšo do sedaj na Dunaju), ki jih je nosila vseh prekratkih devetdeset minut.
Set lista Gamma Ray: Induction (Intro), Dethrone Tyranny, New World Order, Follow Me, Land Of The Free, Short As Hell, Man On A Mission, Fire Below, Eagle, Rebellion In A Dreamland, Somewhere Out In Space, I Want Out, Heading For Tomorrow, Valley Of The Kings

Fotografije so poslikane s filmi Fuji.