In Flames / Sentenced / Dark Tranquillity / To Die For

V graškem Orpheumu so v petek, 15.9.2000, nastopile 4 skupine: To Die For, Dark Tranquillity, Sentenced ter In Flames. Podoben koncert kot je bil pred slabim letom, le da so namesto Arch Enemy in Children Of Bodom letos igrali To Die For in Sentenced.
Ker se morajo koncerti v Orpheumu končati do 23. ure, je prvi band začel že okoli 19. ure. Pred halo zaradi nenehnih ustavljanj na poti (kdor ne pije (ščije) ni Slovenc...) nismo prišli dosti pred začetkom in ker sem bil voznik, sem si šele takrat lahko privoščil pivo ali dve. Zaradi tega sem prišel v halo okoli 19:15 in zamudil začetek TO DIE FOR. Česar pa tudi nisem obžaloval. Banda do tedaj nisem poznal in moram reči, da me niso prepričali, da bi jih želel spoznati bolje. Igrajo podobno glasbo kot HIM, torej mešanico gotike in metala z malce pridiha mainstream popa. Njihov nastop je bil bolj statičen kot ne, brez kakšne posebne energije (razen mogoče bobnarja) in temu primeren je bil tudi odziv publike - le komaj omembe vreden aplavz in kakšen vzklik po koncu komadov.
Naslednji so bili na vrsti DARK TRANQUILLITY, ki so nam kar nekaj dolgovali še od lanskega koncerta, ko so v glavnem igrali komade iz takratne plošče Projector. Hala se je pred njihovim nastopom dodobra napolnila in moram reči, da je publika imela kaj videti. To so bili čisto drugačni Dark Tranquillity kot pred letom dni. Veliko bolj energičen nastop celotnega banda, veliko boljši izbor komadov. V odlični formi je bil pevec Mikael, ki je posebej pozdravil tudi Slovence, katerih nas je bilo kar veliko. Igrali so dosti starega materiala s plošče The Gallery, Skydancer, nič iz Projector-ja in kar nekaj komadov iz zelo dobre najnovejše plošče Haven. Publika jim je za odličen nastop vseskozi z enako mero vračala nazaj in po tri četrt ure zahtevala še dodatek, ki pa ga ni bilo, saj je bilo treba pripraviti oder za naslednji band.
To so bili SENTENCED. Za njih bi lahko rekel podobno kot za predhodnike. Odličen nastop in temu primerno vzdušje. Glede na Dark Tranquility pa se je malce spremenilo razmerje med ženskim in moškim delom občinstva v prvih vrstah. Vzrok temu je bil pevec Ville (ne Vallo, ampak Laihiala), zaradi katerega so ženske, ki jih na koncertu ni bilo malo, okupirale prve vrste. Sentenced so s Farewell začeli svoj nastop in ga po 40 minutah končali z Nepenthe s plošče Amok. Vmes pa so igrali večino boljših komadov (Bleed, Noose, The Suicider, Killing Me Killing You...) iz zadnjih treh plošč Down, Frozen in Crimson.
Kot zadnji so nastopili še headlinerji IN FLAMES. Že lani je bil njihov nastop zelo dober, vendar malo v senci norih Children Of Bodom. Tokrat pa so bili nedvomno zvezde večera. Čeprav so nastopili brez basista Petra Iwersa (zaradi rojstva otroka je ostal doma), ga je več kot odlično nadomestil še ne 20-letni basist (imena se ne spomnim), ki je lani igral pri Arch Enemy. Nastop celotnega banda je bila prava energijska bomba, kar še posebej velja za pevca, ki je veliko sodeloval s publiko. Repertoar je bil v glavnem sestavljen iz zadnjih dveh plošč, Clayman in Colony, seveda pa niso manjkale starejše pesmi s plošče Whoracle in tudi The Jester Race. Edina njihova slabša stran je bila tista, ki je ni bilo - dodatek.
Vsem, ki ste ta koncert zamudili je lahko žal, saj so bili tako bandi kot občinstvo v top formi. No, zagotovo pa so velike možnosti, da se bodo ti bandi še kdaj ustavili v nam bližnji okolici.