Inverted Pussyfix / Cvinger / Bad Blood / Moshead

Sijalo je sonce, na nebu tako rekoč ni bilo niti oblačka in temperature so se prijetno dvigale proti in nad magično mejo 25 stopinj. Ob osmih zjutraj, na prvo soboto v mesecu juniju, je vse kazalo na to, da se mi bodo največje želje v zvezi z dogodkom Vratolom 2016 uresničile. Kajti skoraj bolj kot ogled nastopajočih bandov v živo sem si želel te videti v Letnem Kinu ob Škalskem jezeru v/pri Velenju. Mokre sanje so kljub večkratnim skeptičnim pogledam tekom dneva v nebo na težke sive oblake obstajale resničnost tam nekje do popoldneva, ko sem se končno opogumil, da vklopim internet in preverim dnevne novice. Ni kaj, bo že držalo, da smo ljudje brez medijev na boljšem, ker ti smetijo naš vsakdan samo z negativnimi novicami. Da pa nisem prestrog do splošnih medijev, moram priznati, da me je ravno Paranoidova Facebook stran na tisti dan najbolj razočarala z novičko, ki so jo Železni Aktivisti objavili že en večer prej: »Žal kaže, da jutri vreme ne bo zdržalo železnega pritiska, tako da se bodo tresle stene v Klub eMCe plac! VSTOP BO PROST.«
Tole obvestilo je kljub vsemu vsebovalo vsaj eno dobro novico, in sicer, da je vstop prost. Celoten dogodek se je sicer že od vsega začetka promoviral kot »zastonjkarski«, zato me ponovno obvestilo nikakor ni presenetilo. Tega izpostavljam z enim samim razlogom: Vsa čast organizatorjem, da ob vsesplošnem pomanjkanju sredstev za kakršno koli alternativno dogajanje najdejo čas, voljo in nenazadnje tudi denar, da uspejo nek dogodek izpeljati brez pobiranja vstopnin. Konec koncev je bil nabor skupin zelo pester, nastopile so odlične skupine različnih žanrov, ki bi si jih ljubitelji koncertnih dogodkov ogledali tudi v primeru, ko bi bilo treba na vratih odšteti kakšen evro ali dva za prostovoljni prispevek, s katerim se pokrijejo bencin, hrana in pijača za bande. Inverted Pussyfix, Cvinger, Bad Blood in Moshead so se torej odzvali vabilu organizatorja, rezultat pa je bila štiriurna kovinska zabava, v okviru katere je velenjska publika uspela zbrati dovolj energije za čaščenje prav vseh štirih bandov.
Začelo se je z Moshead. Gre za škofjeloški thrash metal kvartet, ki se je rodil leta 2011 in od takrat do danes pridno koncertira in dela na avtorskem materialu, tako da naj bi kmalu razveselil s svojim prvim dolgometražcem. In kaj fantje ponujajo v živo? Kljub odsotnosti enega kitarista dosti humorja, zabave in thrash energije. Zanje sicer ne morem trditi, da so glasbeno odkrili toplo vodo, toda če publika med komadi začne peti »Ole, ole ole, ole, Moshead, Moshead!«, potem je band zagotovo naredil marsikaj prav, ne samo v tistem trenutku, ko stoji na odru. Nekje med Metallico in Slayer lociran thrash metal z dodatkom groova je pasal kot pokrov na lonec kot uvod na sobotni Vratolom v Velenju. Publika je sicer želela več, toda po nekaj več kot pol ure so se Moshead poslovili z mislijo, da za njimi sledi še več dobrih bandov.
V podobnih vodah kot Škofjeločani plavajo tudi čakovski Bad Blood. Pri slednjih je vendarle izraziteje poudarjen nekoliko modernejši hardcore v kombinaciji z večjo mero groova, a zaradi nepoznavanja komadov, ki mi niso delovali kaj prida nalezljivi oziroma zapomljivi, tudi en mesec po njihovem nastopu v Mariboru nisem znal nič drugega kot skomigniti z rameni in oditi iz dvorane, kjer sem se pred vhodom posvetil pogovorom z novinarsko kolegico Tino in nekaterimi člani zasedb Cordura in Morywa. Oboji vas, dragi bralci, lepo pozdravljajo in obljubljajo, da boste že v letošnjem letu lahko v rokah držali njihov najnovejši studijski izdelek. A da ne povsem pozabim na dogajanje v dvorani: Bad Blood so – osredotočeni na najnovejši album Inner Core – svoje delo opravili očitno več kot dobro, saj je bila dvorana neprestano v miganju, glasno pozdravljala vsak komad in na koncu zapustila prostor pred odrom nasmejana do ušes.
Setlista Bad Blood: Serving Them Bastardz, Freedumb State of Mind, Freedm (priredba RATM), Shadows, Inner Core, Hammer & Nails, Mors Indecepta, Predators, New Level, Enough.
Pred nastopom tretjega banda večera pa se črni oblaki niso zbirali samo na nebu (a v Velenju še zmeraj ni bilo dežja). Čas je bil za nastop blackmetalcev Cvinger, ki so se osredotočili na predstavitev svojega svežega ploščka Embodied in Incense. Zasedba deluje v živo kot odlično namazan stroj, katerega glavna gonilna sila je kot švicarska ura natančen bobnar Morgoth, medtem ko je glavna taktirka za podajanje melodije seveda v rokah kitarista Bagota, ki zlobni distorzirani zvok pogosto razbija s čistimi kitarskimi linijami. Nepogrešljivo groovy podlago ustvarja basist Obscurum, za raznovrstno podajanje zloveščih besedil pa je zadolženo grlo Lucerusa, s čimer je zagotovljena ravno pravšnja mešanica med thrasherskim nabijanjem, blackmetalskim blitzkriegom in ritualnim mašnim vzdušjem. Edino slabši zvok je nekoliko pokvaril percepcijo kompleksnih viž iz hiše Cvinger, saj so kitarski deli komadov pod odrom brez čepkov za ušesa zveneli le kot en sam distorziran noise. Jebi ga, lahko mi nadenete etiketo purist, a svoj umazan in brutalen black metal pač rad uživam v razločnem zvoku. Zaradi tega sem tudi skakal po dvorani sem in tja in se na koncu osedlal neposredno pred kitaristom, kjer sem ujel največ od njegovega igranja. In moram povedati, da me je kljub slabšemu zvoku vse skupaj tako zelo navdušilo, da poslušam med pisanjem teh besed celotno diskografijo od Cvinger že tretjič. Resda obsega ta poleg že omenjenega Embodied in Incense samo še EP Monastery Of Fallen in prvenec The Enthronement ov Diabolical Souls, toda skomine po tovrstnem black metalu so (bile) tako velike, da sem si vmes moral privoščiti še malo Batushke. Če dodam še opazko, da se ne spomnim, kdaj sem nazadnje med nastopom black metal banda videl toliko čupanja, mislim, da sem povedal dovolj. Po mojem držijo Cvinger žezlo slovenskega black metala trdno v svojih rokah.
Setlista Cvinger: Embodied in Incense, Martyr Shrine, Reclaim the Crown, Monastery of Fallen, Beheading the Desert Prophet (moj najljubši komad), Enchanted Conclave, The Enthronement ov Diabolical Souls, Infinity of the Black Flame, Psalm, of a Hollow Man, Summoning, Vile Flesh.
Za kratek opis nastopa Inverted Pussyfix pa mislim, da je povedano dovolj, če izdam, da sem nastop drugih predstavnikov trde kovine s Hrvaške spremljal povsem do konca, in sicer natančneje do druge ure zjutraj. Medtem ko so nekateri že konkretno (beri: do nezavesti) podlegli tekočemu prijatelju, je v dvorani stalo še kakšnih trideset osebkov, ki so se nadejali grindcora. In to konkretno, tudi v maksimalni užitek glasbenikov na odru, ki so se po svoje lahko nadejali še drugega nogometnega skandiranja večera: »Ole, ole ole, ole, Pussy, Pusy!« Band je v klubu eMCe Plac predstavil dobršen del demo posnetkov Piece Of Uterus, prvenec Repugnant in nekaj neznanih komadov, ki se bodo morda nahajali na prihajajočem albumu, ki naj bi bil izdan do konca leta. Od Piece Of Uterus se je band nekoliko spremenil v bolj deathmetalsko poudarjeno zasedbo, kjer pa na vokalih še zmeraj dominira growl v kombinaciji s pig screamom, medtem ko človek že ob pogledu na njegove člane v pisanih pajkicah ne more zadržati smeha, zato je tudi jasno, da branje besedil ne ponuja nobenih odgovorov na globoka življenjska vprašanja.
Setlista Inverted Pussyfix: Koliba, Analadin, Xsifi, Wendy vidi Bukkake, Sukubu, Pnoki, 2 Metra vina, Pice, Debuleca, Topovski pod vizir, Gadeca, Repugnant, Kadtepilan, Kifeli, R.I.S.E.