REPORTAŽE

28. 8. 2015

Kaltenbach Open Air 2015

Spital am Semering, Avstrija / 21. in 22. 8. 2015

Festival Kaltenbach Open Air se je rodil leta 2003 na obrobju avstrijskih Alp, ob avtocesti v bližini Dunaja. Festival je rasel in se razvijal v nedrih gorskega okoliša, natančneje ob vznožju smučišča majhnega kraja Spital am Semmering, po trinajstih letih pa je dočakal svojo deseto ponovitev oziroma obletnico*, ki so jo organizatorji in zvesti obiskovalci festivala iz finančnih razlogov dočakali s triletno zamudo. Skratka, festival je v lanskem letu, po triletnem premoru, ponovno zaživel na prvotni lokaciji in glede na letošnji obisk, nastopajoče bande in vsesplošno dogajanje bi skromno rekel, da festival na polno diha, njegov utrip pa prav tako kaže vse spodbudne znake življenja.
Sicer je KOA vsebinsko nekaj povsem drugega kot naš Metaldays, toda glede na zgoraj opisano se primerjava ponuja kar sama od sebe. Kaj torej KOA manjka, kar obiskovalci pri MD najbolj cenijo? Bližino reke Soče, ki nudi v peklensko vročih dneh ledeno mrzlo osvežitev. Čeprav temperature na KOA zaradi visoke nadmorske višine dejansko nikoli ne dosegajo takšnih vrednosti kot v Tolminu, zaradi česar predstavljata mrzlo pivo ali mrzel špricer zadostno osvežitev. Naravne okoliščine so torej podobne, zato smo tudi že kar pri organizaciji, ki je pri KOA zaradi njegove majhnosti ostala povsem enostavna: brez nakupovanja kuponov/žetonov ali polnjenja vrednostnih kartic lahko na prizorišču samem svoje evrske prihranke hitro in neposredno zamenjate za hrano ali pijačo, medtem ko lahko v slogu avstrijske organiziranosti kupite zajtrk neposredno pred šotorom, saj po festivalskem območju zjutraj kroži mobilna trgovinica z najnujnejšimi dobrotami. Ker vsi šotorijo dejansko pred svojim avtomobilom, kjer si nihče ne želi imeti svinjaka, tudi težav s smetmi ni, medtem ko obvezni nakup vrečke za smeti ob samem vstopu v kamp preprečuje še največje packe pred smetenjem. Edini minus je odsotnost tušev, ki pa jih človek ob nočnih temperaturah okoli petnajst stopinj dejansko niti ne pogreša. In da se vrnem tja, kjer sem tale odstavek pričel – k programu. Kaltenbach Open Air je festival ekstremne metal glasbe, zaradi česar mi tudi po definiciji bolj ustreza, saj človek v dveh dneh vidi in sliši v živo več bandov kot recimo v Tolminu v enem tednu.
Da ne bo pomote: tega uvoda nisem izbral zato, ker bi želel omalovaževati naš tolminski festival, temveč sem želel le v prvi vrsti bolje predstaviti KOA, v drugi vrsti pa sem še na svoj način želel utišati tiste, ki se vsakoletno pritožujejo nad programom Metaldays. Stvar je namreč dokaj jasna: Metaldays je izvrsten festival na enem izmed najbolj idiličnih krajev v Sloveniji, ni pa festival ekstremne glasbe, temveč majhen festival z zelo širokim naborom bandov, ki vsakemu obiskovalcu ponuja nekaj malega, medtem ko pridejo ljubitelji ekstremnejših žanrov toliko bolj na svoj račun na KOA. Zagotovo!
Letos so nastopili:

Četrtek, 20. 8. 2015
17:10–17:40 Progeria Buffet
18:00–18:30 Interregnum
18:50–19:20 Sucking Leech
19:40–20:10 Erebos
20:30–21:00 Mortal Strike
21:20–22:00 Crown
22:20–23:00 Darkfall
23:30–00:40 Agalloch
01:00–01:30 Rectal Rooter (Late Night Show)

Petek, 21. 8. 2015
12:00–12:30 Dystersol
12:50–13:20 Enclave
13:40–14:10 Uzziel
14:30–15:10 Amongst The Deceit
15:30–16:10 Void Creation
16:30–17:10 Doomas
17:30–18:10 Tortharry
18:30–19:10 Hideous Divinity
19:30–20:20 Benighted
20:40–21:30 Valkyrja
21:50–22:50 Krisiun
23:20–00:30 Marduk
00:50–01:30 Scarecrow NWA (Late Night Show)

Sobota, 22. 8. 2015
12:00–12:30 Silius
12:50–13:20 Among Rats
13:40–14:10 Prometheus
14:30–15:10 The Morphean
15:30–16:10 Killing Age
16:30–17:10 Mater Monstifera
17:30–18:10 Selbstentleibung
18:30–19:10 Gutalax
19:30–20:20 Rotting Christ
20:40–21:30 God Dethroned
21:50–22:50 Anaal Nathrakh
23:20–00:30 Dark Funeral
00:50–01:30 Bäd Hammer (Late Night Show)

Ogledal sem si:
Krisiun na KOA 2015:
Zadnji nastop te peklenske trojice sem si ogledal lani v začetku leta skupaj s Kataklysm, zato je bil že skrajni čas, da jih ponovno slišim. Po številnih letih koncertiranja po Evropi, kjer sem jih prvič videl davnega leta 2000, mi trojica dejansko ne zna več pokazati nič novega – razen kakšnega novega komada. No, od teh smo lahko slišali kar dva, kajti Forged in Fury bo kmalu star tri tedne. Nad slišanim sem bil dejansko navdušen, kajti Krisiun v slogu predhodnega The Great Execution ostajajo kompleksni, udarni in catchy hkrati. Edina pomanjkljivost, ki je tudi v živo kazila njihov nastop, je pomanjkanje druge kitare, saj že tako izvirne solaže brez podlage izpadejo prazne kot posušena marmelada na neokusni palačinki. Druga nevšečnost: Alexov vokal je kazal očitne znake utrujenosti, zaradi česar je manjkal dobršen del brutalnosti v njihovem nastopu.
Marduk na KOA 2015:
Nikoli si ne bi mislil, da bom to kdaj koli izrekel/napisal, vendar Marduk resnično postajajo zmeraj boljši. Tako studijsko kot tudi v živo. Zadnja leta z Mortuusom na vokalu izdajajo en dober album za drugim, zaradi česar mi je v kombinaciji s starimi komadi vedno znova v veliko veselje spremljati jih v živo. Nad njihovim nastopom nimam niti ene pripombe – band se na odru obnaša kot ta pravi stari maček. Po dvajsetih in več letih nastopanja ga očitno nič več ne more presenetiti, medtem ko na drugi strani točno ve, kaj vse mora ponuditi svoji publiki, da ta zadovoljna zapusti njegov nastop. Poleg nekih pričakovanih standardov so me presenetili s komadoma Womb of Perishableness in The Black in več kot opravičili vlogo headlinerja drugega dne.
Mater Monstifera na KOA 2015:
Češke vampirje Mater Monstifera sem si na hitrico ogledal na poti od stojnic z merchandiseom do avta. Česa tako neizvirnega pa že dolgo nisem slišal …
Selbstentleibung na KOA 2015:
Avstrijske depresivce Selbstentleibung sem večji del poslušal iz avtomobila, ki je bil parkiran neposredno na bregu pod odrom, zaradi česar nisem zamudil tako rekoč nobenega tona. No, dejansko sem zamudil kar veliko, saj sem se v tem času hranil in opravljal še druge postranske zadeve in posledično nisem bil povsem osredotočen na njihov black metal, ki pa me je kljub vsemu naredil dovolj radovednega, da sem proti koncu skočil še na prizorišče in si jih tudi ogledal. Peterica je izgledala zelo zlobno, zvenela pa je temačno, srednje hitro in nalezljivo.
Gutalax na KOA 2015:
Češki Gutalax so bili letos prvič gostje na KOA. Kot pozdravno darilce so nam s seboj prinesli toaletni papir in tako pripravili ustrezno vzdušje za svoj fekalno obarvani koncert. O njihovih nastopih sem v preteklosti že tako ali tako napisal dovolj, zato naj povem le, da so se med svojim nastopom osredotočili na nedavno izdani Shit Happens!, da so tokrat uporabili tudi nekaj filmskih izsekov, ki jih najdemo na njihovih albumih, in da je publika tako zelo plesala, da se je s suhih tal dvigalo več prahu kot med prenavljanjem kopalnice.
Rotting Christ na KOA 2015:
Grške četverice ne poznam preveč dobro. Razen še zmeraj aktualnega Kata Ton Daimona Eaytoy vem le še to, da je bil band sprva bolj ekstremne narave, nakar se je nekako lotil metala, ki ga proizvaja še danes. Tega je med njihovim nastopom bilo tudi največ, po informacijah kolega, ki si jih je ogledal tudi na Brutalcu, dejansko dosti več, kar pa je meni povsem ustrezalo. Za razliko od Nile, ki se lotevajo glasbe na podoben način, le z drugačno orientalsko tematiko, Rotting Christ v mojih ušesih dejansko uspeva, da ostajajo sveži in zanimivi, pa čeprav je njihova glasba strukturno dosti bolj enostavna od tiste iz hiše Nile. Po definiciji bi torej Grki morali že zdavnaj najedati, prav tako bi morali biti v živo zanimivi največ dvajset minut, kar pa sploh ni res. Po petdesetih minutah mističnega metala s štancarskimi udari sem si dejansko po tihem želel še malo več.
Anaal Nathrakh na KOA 2015:
Po dveh kislih izkušnjah v živo zaradi ne najboljšega zvoka sem enega od svojih najljubših bandov končno slišal v živo tako, kot se spodobi. Totalni šus, pomešan z njim edinstveno melodiko in clean vokalom ter s češnjo na vrhu sadne kupe v obliki kar dveh komadov z albuma Eshaton: Bellum Omnium Contra Omnes in fenomenalnim Between Shit and Piss We Are Born. Za dodatne plus točke je poskrbel V.I.T.R.I.O.L. s svojim prefinjenim angleškim humorjem, ki je daleč od tega, da bi bil poceni, in se mu upa nasmejati tudi pravi gentleman. Poleg tega pa mi je band z direktnim udarcem na gobec pokazal in dokazal, kako zelo dober je dejansko njegov zadnji album Desideratum. Kot hita sta se izkazala Idol in The Joystream, sicer pa celoten album pride v živo več kot brutalno do izraza. Ob naslednji priložnosti spet!
Ognjemet na KOA 2015:
Kar se mi je sprva zdelo kot zelo otročje, je na koncu vendarle delovalo. Organizatorji so sebi in nam vsem za svoj deseti rojstni dan* podarili čisto pravi ognjemet sredi avstrijskih Alp. Lep je bil.
Dark Funeral na KOA 2015:
Ravno nasprotno pa lahko trdim za glavne nastopajoče, Dark Funeral iz Švedske. Slednji niso bili niti lepi niti me niso prepričali, da bi si jih želel ogledati še enkrat v živo. Sicer je bil izbor komadov več kot dober: od uvodne Stigmate, preko The Arrival of Satan's Empire do najnovejšega Nail Them to the Cross je dejansko vse štimalo, če le band ne bi bil tako zelo hudo dolgočasen v živo. Sterilno dolgočasen, tako da sem imel občutek, da nam igrajo drevesa, na katerih visijo kitare. Dejansko so bili kot kakšni vampirji, ki iz človeka izsesajo vse življenje, medtem ko ga sami ne premorejo niti trohice. Namesto teh kirurgov v najslabšem pomenu besede bi si želel pet glasbenikov, ki v slogu odraslih publiki namenijo malo več pozornosti in manj blackmetalske ignorance. Škoda, ker sem se jih resnično veselil.

* (Opomba lektorja: V resnici je šlo za 10. izvedbo festivala, ki je bila oglaševana kot 10. obletnica. Tehnično gledano bi 10. ponovitev pomenila 11. izvedbo festivala, torej da se je ta od svoje prve izvedbe še desetkrat ponovil, medtem ko 10. obletnica (oziroma rojstni dan) pomeni deset let od nekega dogodka, v tem primeru prve izvedbe festivala, to pa bi bilo leta 2013.)

SORODNE VSEBINE:
23. 8. 2023Kaltenbach Open Air 2023, 2. dan / Reportaže
18. 7. 2023Area 53 Festival 2023, 2. dan / Reportaže
27. 10. 2009Brutal Assault 2009 / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana