Laibach (povzeto po spletni enciklopediji Wikipedija):
- ustanovitev: 1. junij 1980;
- izvor: Trbovlje;
- glasbena zvrst: martial industrial (military pop), neoclassical, dark wave, avant-garde, experimental, electronic;
- zasedba: Milan Fras (vokal), Jani Novak (sintesajzer), Bojan Krhlanko (bobni), Luka Jamnik (sintesajzer), Rok Lopatič (sintesajzer), Vitja Balžalorsky (kitara), Marina Mårtensson (vokal), Boris Benko (vokal);
- diskografija: 8 albumov, 6 albumov priredb, 3 soundtracki, 5 kompilacijskih albumov, 8 albumov v živo in številni singli in EP-ji;
- založba: Mute;
- interdisciplinarna povezanost: soustanovitelji umetniškega kolektiva Neue Slowenische Kunst (NSK), sodelovanje z likovno-slikarsko skupino Irwin.
Konec junija so Laibach s previdnostjo napovedali koncert, s katerim so želeli na Ljubljanskem gradu obeležiti 40 let delovanja. Koncert je spremljala razstava Laibach: Svoboda vodi ljudstvo oziroma natančneje je bila ta odprta že 1. julija in na voljo za ogled ves čas do koncerta. A zaradi omejitev v zvezi s preprečevanjem koronavirusa so se stojišča spremenila v sedišča, omejitev števila obiskovalcev na 500 pa je marsikomu onemogočila obisk koncerta. A le sprva. Laibach so se namreč sredi avgusta odločili, da dodajo še en datum in da praznovanje svojega rojstnega dne oziroma odhoda v težko zaslužen pokoj (figurativnega, seveda) po 40 letih dela razvlečejo na dva dneva. Po hitro razprodanem petkovem koncertu je bil tudi sobotni kmalu razprodan, obetal pa se je prav poseben večer, ki je to zagotovo bil zaradi kombinacije edinstvene lokacije, trenutnega pomanjkanja javnih prireditev in banda samega. Je pa kljub vsemu ironično, da tokrat za največji militantni učinek celotnega večera ni poskrbel band, temveč vlada oziroma ukrepi NIJZ, ki so nas »prisilili«, da sedimo na točno določenih mestih z v naprej določeno medsebojno razdaljo.
Sicer se pa militantnost pri Laibach že od nekdaj piše z veliko, odraža pa se tako v glasbi kot tudi performansu oziroma projekcijah. S ponovno izdanim prvencem Laibach Revisited si je zasedba sama sebi podarila najlepše darilo, s katerim se je dodatno vpisala v anale glasbene zgodovine, zaradi česar tudi ne preseneča, da je bil jubilejni koncert posvečen omenjeni izdaji oziroma re-izdaji. Koncert se je začel z Državo, in sicer v njeni originalni podobi, s čimer sem bil konkretno zaveden o njegovem nadaljevanju. Dejansko sem bil namreč prepričan, da bom na ta večer z bandom ter ostalimi obiskovalci doživel nekakšen glasbeni preporod bandovega ustvarjanja in razvoja iz začetka 80. let prejšnjega stoletja, časa Jugoslavije, totalitarizma, socializma, krvavega časa, ko je bila oblast v rokah ljudstva. Poleg že omenjenega komada so to nakazovale še skladbe Boji, Smrt za smrt, Krvava gruda, plodna zemlja in Ti, ki izzivaš, nakar se je s setlisto zamenjala plošča in smo pristali v sedanjosti ter črnih napovedih prihodnosti, ki jo Laibach naznanjajo s priredbo B-Machina. Nato pa je sledila kombinacija med best of komadi in kritiko trenutnega družbenega dogajanja in dogajanja na evropski in svetovni politični sceni, kjer Evropska unija naj ne bi imela prihodnosti (Eurovision), je religija samo opij za ljudstvo (God is God), kjer ni vse zlato, kar se sveti (America), in je zato odpor (The Whistleblowers) sicer nujen, a zaman (Resistance is Futile).
Seveda pa nas Laibach niso pozabili spomniti na svoje potovanje v Severno Korejo, kjer so s svojim nastopom dvignili daleč največ prahu v zadnjih letih, če ne kar največ nasploh, pa čeprav spominjajo njihove stvaritve tistega nastopa (My Favorite Things, Lonely Goatheard) bolj na kakšno parodijo kot resno kritiko diktature oziroma totalitarnega sistema. A tako kot se je začelo črnogledo, se ni končalo. Laibach kljub vsemu gledajo pozitivno v prihodnost ali pa nam navadnim smrtnikom vsaj poskušajo dopovedati, da naj mi to tako naredimo. Da naj jemljemo vso zavoženo sedanjo realnost s humorjem, kajti vsi skupaj smo le nekakšne figurice v igri pravih playerjev, medtem ko je ljubezen še vedno prisotna, navzoča pri srčnih ljudeh, in ta naj jim/nam bo edino vodilo skozi to umazano življenje.
Kot po navadi sta se tudi tokrat bandu na odru pridružila dodatna vokalista, in sicer Marina Mårtensson (vokal) in Boris Benko (vokal). Slednji je priskočil na pomoč v osrednjem delu in z nežnim moškim vokalom držal protiutež Frasovemu militantnemu ukazovanju, medtem ko se nam je Marina predstavila v dvojni luči. Resno in kot back vokalistka ter bolj sproščeno in glavna vokalistka, celo kitaristka med zaključnim in zaenkrat še neizdanim Love is Still Alive (Surfing through the Galaxy), med katerim se Fras postavi pred publiko z velikim belim kavbojskim klobukom. A vse to smo že videli, kot tudi večino, če ne kar vse projekcije, ki so v celoti krasile zadnji del odra, in bele stene gradu levo in desno od odra, zaradi česar so se tudi tik pred začetkom koncerta ugasnile vse luči v prostorih za odrom.
In čeprav je bila izvedba vrhunska, zvok odličen in kot vedno izredno glasen, izbor komadov privlačen in je napovedovalec, ki smo ga lahko samo slišali in nikoli videli, s pikrimi ter šaljivimi komentarji v slogu »Čas je, da gremo vsi malo bolj poskočno. Kot bi skakali po nemočnih žrtvah. Sede, seveda. Ploskajte, ljudje, ploskajte,« povezoval celoten nastop, na svojevrsten način začinil celotno sporočilo Laibachovega nastopa, je glavni dejavnik njihovih nastopov izostal. In sicer presenečenje. Vsaj za tiste, ki smo Laibach v zadnjih letih od Severne Koreje dalje že videli nastopati v živo. Na koncu se mi je zdelo, da so bili vsi predhodni nastopi ena sama generalka za tega na Ljubljanskem gradu. Sicer je band svoje delo opravil odlično, a tisto znamenito pikico na i pa je – vsaj meni osebno – odvzel s predhodnimi nastopi.
Setlista Laibach: Država (stara verzija), Boji, Smrt za smrt, Krvava gruda, plodna zemlja, Ti, ki izzivaš, B-Machina, Americana, God is God, Eurovision, Resistance is Futile, The Whistleblowers, America, Favorite Things, Lonely Goatheard, Geburt einer Nation, Opus Dei, Leben Heißt Leben; Dodatek: Sympathy for the Devil, The Coming Race, Love is Still Alive (Surfing through the Galaxy).
