Na današnji dan
2011
Amon Amarth izdajo svoj osmi album Surfur Rising
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

24. 1. 2020

Melechesh / W.E.B. / Selvans

Orto Bar / 21. 1. 2020
Avtorica: Tina Urek

Če se je tretji teden januarja končal z domačim Dirty Skunks Festom, je četrti teden že v samem začetku ponujal pri nas ter pri naših severnih in južnih sosedih odlične koncerte. V ponedeljek ste imeli v zagrebški Tvornici priložnost videti Apocalyptico na samostojnem koncertu, dan kasneje pa ste lahko celotno »The Great Tour« s Sabaton, Amaranthe in prej omenjenimi čelisti na čelu ujeli na Dunaju. V Orto Bar pa je prišla sumerska black/death metal karavana, pri kateri so se Melechesh pridružili še grški W.E.B. in italijanski Selvans. Sama sem v Orto Bar prispela skorajda točno ob začetku koncerta Italijanov (ta je bil ob 19.45) in žal sem bila precej razočarana nad prvotnim obiskom. Pred vhodom prazno, v Ortu pa v dvorani verjetno dobrih 20 ljudi. Nekaj jih je ob klepetu in sproščanju spremljalo koncert iz kadilnice. Kakorkoli, glede na to, da je polovica postave Melechesh trenutno slovenska, sem pričakovala malenkost večjo podporo oz. obisk – vsekakor ne trdim, da je bil slab, saj se je pri slednjih dvorana kar prijetno napolnila.

Kot omenjeno so prvi na oder stopili Selvans. Italijanski predstavnik folk/black metala v svojih pesmih opeva italijansko folkloro in zgodovino, izdana pa ima dva studijska albuma – Lupercania in Faunalia. Zakaj pišem v ednini? Selvans namreč ni le ime banda, temveč tudi »stage name« edinega uradnega člana zasedbe – vokalista. Ostali člani zasedbe so zgolj tako imenovani »session memberji«, ki so se vokalistu pridružili med letoma 2015 in 2019. Sicer je slednje trenutno kar popularen in pogost »sistem«, ker je mnogim glasbenikom enostavno lažje v celoti napisati glasbo in jo celo posneti, potem pa samo najeti glasbenike za koncerte. Selvans me je že ob prvem poslušanju oz. spremljanju live posnetkov zelo spomnil na Fernanda Ribeira, vokalista Portugalcev Moonspell. Ko je stopil na oder, se je ta prezenca le še bolj potrdila. Klobuk, ušpičeni škornji, rokavice, raztrgane hlače in usnjena jakna. Ne le vizualno, ampak tudi skozi njegove premike na odru me je res spomnil na omenjenega, verjetno bolj znanega glasbenika. Sicer pa je celotna zasedba zelo uigrana, profesionalna in bi z veseljem prisluhnila še kakšnemu komadu. Njihov 40-minutni set je vseboval zgolj štiri originalne komade in pa eno priredbo, saj so po večini prav vsi dolgi približno 10 minut ali celo več. Tudi njihov izbor je bil zelo zanimiv – začeli so z dvema komadoma z najnovejše izdaje Faunalia, ki se poleg atmosferičnosti veliko bolj približna folk/black metalu. Prvi, Requiem Aprutii, je skoraj 15-minutna black metal simfonija, ki z avantgardnimi folk metal/simfoničnimi vložki poskrbi za izjemno razgiban komad. Že kar na začetku je treba omeniti, da so imeli Selvans presenetljivo v redu zvok, katerega si sicer moral poiskati s pravim položajem v dvorani. Nadaljevali so s Phersu, ki se s skoraj 10 minutami prav tako drži avantgardne razgibanosti in privlačnosti kot predhodnik. Tretji komad je bil poskok nazaj na prvi studijski album Lupercalia in tako so nas z Versipellis popeljali v bolj atmosferične in temačne vode. Dolge simfonije so nato prekinili s priredbo klasike The Swordsmen (Carphathian Forest), za zaključek pa odigrali debitantski single Lupercale. Žal zasedbe pred koncertom nisem tako dobro poznala, v dnevnih pred koncertom pa sem le bežno prisluhnila zadnje izdanemu ploščku. Vsekakor so poskrbeli, da sem bila pred odrom ves koncert, kar pa žal ni uspelo njihovim naslednikom.

Selvans setlista: Requiem Aprutii, Phersu, Versipellis, The Swordsmen (Carpathian Forest cover), Lupercale.

Po Selvans so na oder stopili W.E.B. Grške black metalce ste lahko prejšnje poletje videli na festivalu Metaldays, a mene že takrat niso nič kaj navdušili. Žal tudi v torek ni bilo tako. Njihov nastop je bil zelo statičen – z izjemo vokalista/kitarista, ki je nagovarjal publiko, si za nekatere komade nadel masko in tako celo izboljšal videz precej slabo narejenega corpse painta. Edina svetla točka je bila za mnoge basistka, ki je nekajkrat pokazala skorajda boljše vokalne sposobnosti od vodilnega člana. Žal pa je bilo njeno igranje bassa bolj kot božanje strun. Eden izmed obiskovalcev je celo izustil, da se verjetno ne želi premikati zato, da se ji ne uniči frizura ali kaj drugega. Ja, žal, po dveh komadih sem se premaknila do šanka in v kadilnico, kjer sem tu in tam pogledala pred oder in očitno je bližanje koncerta glavne zasedbe večera v dvorano privabljala vse več ljudi.

W.E.B. setlista: Intro (Cosmos in Flames), Morphine for Saints, Tartarus, Golgotha, For Bidens, My Storm Upon You (medley), Dragona, Eligos.

Slabih 15 minut pred deseto so na oder stopili težko pričakovani Melechesh. Slovenijo so fantje obiskali kar nekajkrat, leta 2011 so nastopili v Menzi pri Koritu, leta 2015 v Channel Zeru, leta 2017 pa prvič tudi s Simonom Škrlecem na bobnih na Metaldays. Isto leto se je Dejan odpravil na Madžarsko, kjer so v Budimpešti nastopili z Gorgoroth. Letošnji obisk v Orto Baru je dopolnil še en Slovenec v ekipi Melechesh, in sicer basist Uroš Apat (Vulvathrone). Slednji se je zasedbi kot »session basist« pridružil letos in bo z zasedbo poleg trenutne turneje nastopil še na nadaljnjih potrjenih koncertih 29. februarja in 1. marca v Rusiji. Tako se je Ashmedi pošalil, da so zdaj praktično Slovenci, a še vedno ne razume našega jezika. Od obiska v Mariboru je poleg prijetnih počitnic odnesel le »kikirikanje«, katerega je prav tako demonstriral ob koncu koncerta. Vsekakor so Melechesh zveneli zelo dobro, uigrano in vsak izmed članov je pokazal, da je 100-odstotno z veseljem in srcem del ekipe. Ashmedi s svojim skorajda komičnim karakterjem sumerskega boga, Simon z vrtenjem čupe in palčk ter igranjem kot po tekočem traku, kitarist s filanjem vokalnih in kitarskih linij ter izpolnjevanjem kvote čupanja na odru in Uroš z neumornim tekom prstov po basu gor in dol, kar je pri mnogih izzvalo posebno pozornost in pohvale. Mnogi so si celo drznili trditi, da zasedba že dolgo ni zvenela tako dobro in uigrano. Dokaz res dobrega koncerta je bila tudi publika, ki je fantom jedla iz roke. Sicer dvorana ni bila nabito polna, vsekakor pa je bilo odlično opazovati buhtenje energije in vihtenje čup iz strnjenih prvih nekaj vrst. No, pa da ne bo pomote, tudi druga polovica dvorane ni nič bolj zaostajala, le do šanka ali več zraka je bilo tam laže priti. Glede na to, da so Melechesh izdali svoj zadnji album Enki že kar nekaj časa nazaj, je bila setlista sestavljena iz največjih uspešnic, med katerimi mi danes še vedno v ušesu najbolj odzvanjajo komadi z albuma Emmisaries. Fantje so vsekakor poskrbeli, da smo se z nasmehom gibali ob zvokih eksotičnih ritmov in čupali ob tresenju odra. Če v torek niste imeli priložnosti slišati zasedbe v živo, imate možnost za popravni izpit jutri, ko se karavana ustavi pri naših severnih sosedih v Gradcu (Club Q).

Melechesh setlista: Tempest Temper Enlil Enraged, Ladders To Sumeria, Grand gathas Of Baal Sin, Deluge Of Delusional Dreams, Multiple Truths, Defeating The Giants, Triangular Tattvic Fire, Ghouls Of Nineveh, Rebirth Of The Nemesis, The Pendulum Speaks.

SORODNE VSEBINE:
31. 3. 2023Uada / Afsky / Galerija
25. 1. 2020Melechesh / W.E.B. / Selvans / Galerija
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija