REPORTAŽE

15. 3. 2007

Metal Klavnica XIII

MIKK, Murska Sobota / 9. 3. 2007

Če v Murski Soboti napišejo na plakat Metal Klavnica, gotovo ne pričakujem nekega glam večera. Oziroma, če je že glam večer, potem je verjetno tak, kot v filmu Maturantski večer, ki se podobno kot v Carrie konča s vsesplošnim pokolom. Ja, Herman in ekipa »are walking like they're talking – it's a fuckin' slaughterhouse«.
MIKK je definitivno eden najbolje urejenih slovenskih klubov, nahaja pa se v gradu. In čeprav se do tam voziš več kot dovolj časa, se splača. Za zvok, za merchandise, za hrano in pijačo ter za metal je poskrbljeno. MIKK ima tudi najboljšo hrano, za kar je odgovoren kuhar Boštjan Lačen (contradictio in adjecto), ki ne jebe kemičnih primesi in vam bo kot bandu omogočil, da se »nagujdate« do jaja s hrano kot so pasta bolognese, ki je še mafija ne skuha bolje, ali pa lisičke z jajci in sveže jagode ipd. It was a heaven in that slaughterhouse for sure.
V Murski Soboti častijo vse, kar je brutalnega. Nightwish in glamerji, fuck off. Srečna trinajstica je na lotu »zadela« Nemce Abbrassive, brežiško-azerbajdžanske Dickless Tracy in lokalne porno zvezde Vaginal Herpes.
Točno ob desetih se je zbralo dovolj pohotnežev in pohotnic, ki so svoja ušesa prepustili orgijam, ki so jih v 16 izbranih štikelcih izvedli Vaginal Herpes. Ne pomnim, kdaj so nazadnje moje fantazije presegle meje, kar se tiče pornografije, ampak glasba Vaginal Herpes zbuja tudi najbolj skrite in dementne želje. Trio Porn, Porn in seveda Porn ne spoštuje žensk. Ne spoštuje moških. Ne spoštuje ljubezni, romantike, klasike in tradicije. Ne spoštuje dobrega zvoka in bass kitare. Meni zato ne sedejo najbolj, ampak Vaginal Herpes so definitivno band v stilu starih Anal Cunt, Cripple Bastards, Napalm Death, Brutal Truth, ki ob sočnih in poplavljenih mucah, krvavih tičih, infektiranih anusih časti božanstvo, ki mu pravijo Gore Grind! Bobnar Zois (če se ne motim v zapisu) boben dobesedno ubija. Tehnika tu ni prisotna. To je »total bitch slappin' drumming«, ki prisega na »hopa-cupa« šus in blaste. Kitarist Gradinski kruli kot pohotnež, ki je ob 25-minutnem čakanju orgazma poškropil s spermo ne samo potrebno, kamermana in »flufferke«, ampak tudi ves folk na koncertu. Pevec Tivek pa dobi vse moje spoštovanje, ker ustreza vsem protokolom gore-porn-grinda – kriči kot nor, premika se kot hobit na steroidih, ki bo pravkar nategnil magični prstan – in tak je, še preden stopi na oder. Ko se Tivek zadere »Tekilin glaš v pičke maš!«, veš koliko je ura. In hiti, kot je Šok soba, Tekilin glaš, Vip Blowjob itd., so razgibali prisotni folk, da so med sabo izvedli »orgijo« Guinnes rekord proporcij. Ob ogledu banda in folka si lahko samo vprašal: »Kdo je tukaj komu rit?« Anala!
Ker so Dickless Tracy bolj uglajeni in imajo v bandu pohotnega basista in kitarista, ki s svojimi forami in lookom prisegata na osvajanje čimveč deklet v prefinjenem stilu, dobita seveda nič, zato pa tvorita skupaj s Tzeppotom in mojo malenkostjo najboljšo Dickless Tracy postavo. Dream team, drink team (razen pussy bobnarja, ki ne spije več kot dve pivi). Na presenečenje vseh, so Dickless Tracy imeli zvok in spustili celo solažo. Folk je hotel hite iz 1997, ampak band ne in so šopali hite s svojega novega demota (n-ti po vrsti), kar so dobro sprejeli. Jebi ga, Babagrind je preveč zajeban komad. Hreščeče kitare, topless basist, Tzeppotovo brutalno kruljenje in moj izgovor za poceni bobnanje so pokazali, da po desetih letih Dickless Tracy še vedno brezkompromisno »grindajo«. To je bil grindmageddon, kot se šika!
Na koncu so po 700 – 800 km vožnje iz Stuttgarta dobrih 45 minut igrali nemški brutal death metalci Abrassive, ki so predstavljali svojo ploščo Devotion. Dobra glasba, kjer kitarist Ralph z najboljšo death metal pričesko kruli in kriči kot zmešan, vendar porabi preveč časa, da gleda, ali prav igra določene, resda težke linije. Basist Alex je ogromen in kriči kot norec, ravno prav, saj se za njim rine še eden Alex, in sicer bobnar, ki prisega na Deeds Of Flesh in Death. Vse skupaj zveni izredno catchy in brutalno, pa tudi sam band se lahko postavi ob bok Lividity, Dying Fetus, ipd. Odigrano res dobro, tokrat brez priredb, je pa band preveč statičen. Drugače so res kul ljudje, ki poleg tega izdelujejo še gore grind death brutal metal fanzin Semen Demon, ki ga dilajo za € 2, a je le v nemščini.
Koncert se je zaključil ob dokaj človeški uri, lahko samo rečem, da je bilo šuuuuuus. Edino, kar me je res motilo je to, da Herman ne zna vrteti nič drugega kot Dying Fetus; se mi je stvar kar »zagravžala«, čeprav sem nekajkrat izdajalsko zaslemal na petnajsto ponovitev komada Killing On Adrenaline.

SORODNE VSEBINE:
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana