Minuli konec tedna je Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota, kratko MIKK, praznoval 21 let delovanja. Po lanskoletnem uspešnem dvodnevnem festivalu so se odgovorni v klubu letos spet odločili za enak način praznovanja, ki se je po sobotnem obisku sodeč ponovno izkazal za dobro idejo. Glavni del praznovanja je potekal na sicer odprtem Grajskem dvorišču v Murski Soboti, ki je bilo v ta namen pokrito s streho, medtem ko je Metal Klavnica kot zmeraj potekala v klubskem prostoru MIKK-a.
Program, ki je bil osredotočen na alternativne žanre, je obsegal pestro glasbeno ponudbo, tako da so prišle na svoj račun izredno heterogene skupine ljubiteljev te umetnosti. Program:
Petek, 22. september, Grajsko dvorišče Murska Sobota:
– Mrkeči Zvoki (Slo),
– BeatMyth (Slo),
– Edo Maajka & Bend (BiH),
– Ule Nakova (Slo) – after.
Sobota, 23. september, Grajsko dvorišče Murska Sobota:
– Inhibis (Slo),
– Žen (Cro),
– Repetitor (Srb),
– Madamdub & Selyak (Slo) – after.
Sobota, 23. september, klubski prostor MIKK:
– Metal Klavnica XLVII.
Ker je bilo mogoče z eno vstopnico obiskati dve prizorišči, se je publika v klubskem prostoru nekoliko intenzivneje menjavala kot sicer, saj je »ropot« iz notranjosti med premorom zunaj na dvorišču na toplo privabil nemalo katerega radovedneža, ki drugače morda ne bi prestopil klubskega praga, če bi v svoj objem vabila izključno Metal Klavnica.
Pestrost ponudbe je bila tokrat skorajda razlog, da se ne bi odpravil na pot proti Murski Soboti. Sicer več kot razumem organizatorja, da želi z nizkimi stroški svoji lokalni publiki ponuditi karseda največ in v ta namen poskrbi za potešitev različnih metalskih okusov, toda bogata izbira ne pritegne nujno zmeraj dovolj. Na mojo srečo so bili glavni gostje večera tokrat madžarski Sear Bliss, ki zadnje čase bolj redko koncertirajo (nazadnje pred dvema letoma na MetalWitch) in so poleg tega ravno dovolj posebni, da se jih splača večkrat preveriti v živo.
Toda začelo se je z drugimi znanci slovenskih odrov, in sicer s škofjeloškim thrash metal kvartetom Moshead. Malo hitrejši in udarnejši, a zato nič manj melodični kot Metallica so se kot že ničkolikokrat pred tem drugod po Sloveniji tokrat predstavili še onkraj reke Mure. Po uvodnih melodijah, ki smo jih spremljali največ desetglava množica, se je hitro razvedelo, da se je začel tudi metalski del programa, zaradi česar je počasi v dvorano prikapljajo kar zadovoljivo število obiskovalcev, ki niso dolgo potrebovali, da so našli prvo vrsto in od tam s čupanjem podpirali vedre thrasherje. Od zadnjega/prvega srečanja z njimi lani v Velenju so ti marca letos povili prvi studijski album Game of Knowledge, ki je po pričakovanjih predstavljal glavni del njihovega odigranega repertoarja. Po enkratnem poslušanju tega ne morem ravno govoriti o teh ali onih presežkih, a trdovratni thrasherji pa znajo priti na svoj račun.
Kot manjše razočaranje so se v soboto izkazali brutalneži Necrovile. Sprva so malo zatežili z razvlečeno tonsko vajo, ki pa je kljub vsemu pri meni dvignila pričakovanja, da bomo deležni kakšne glasbene poslastice. Ko je band začel konkretno udrihati, se je dvorana napolnila in trojica je upravičila žanrsko umeščenost, toda o kakršnem koli tehničnem presežku pa ni bilo ne duha ne sluha. Čemu torej tako zelo natančna priprava, ne vem, enolični kitarski riffi in skromno bobnanje tega po mojem ne bi potrebovali, medtem ko se bas kitara pri brutalnem death metalu tako ali tako ne sliši. Za nameček pa band v živo tepe že večkrat opazovano pomanjkanje drugega kitarista, ki bi med solažami prve/edine kitare še kako prišel prav. Sicer pa: zakaj rabijo brutalneži solaže? No, pustimo malenkosti. Romuni so se kljub nekompatibilnosti z mojim osebnim glasbenim okusom dodobra prikupili murskosoboški publiki in s tem kljub ne najbolj polni dvorani pripravili odlično vzdušje za Madžare.
Prvi in bežen pogled na setlisto vzhodnih sosedov mi je pravil, da bomo deležni večinoma novejših komadov. No, hitro se je izkazalo, da poznam diskografijo Sear Bliss po imenu posameznih komadov izredno slabo, kajti zadnji album Eternal Recurrence sploh ni zazvenel na ta večer. Smo pa zato bili priča trem komadom s ploščka Phantoms, ki je letos praznoval polnoletnost v Ameriki, poleg tega je band predstavil komad s prihajajočega albuma, ki naj bi luč sveta ugledal konec letošnjega ali v začetku naslednjega leta. Po tem komadu sodeč bodo Sear Bliss še naprej ostali pri nekdaj zastavljeni formuli, njihov black metal še naprej ne bo zmožen shajati brez pozavne. Sicer pa se je band še s tremi komadi posvetil celovečercu The Arcane Odissey, peterica pa seveda niti ni pozabila na albuma Grand Destiny in Glory and Perdition. Pod črto je manj kot enourni nastop minil kot šus, band se je izkazal v odlični formi, kot najbolj nepogrešljiv član pa seveda pozavnar. Upam, da se band med promocijo naslednjega albuma ustavi tudi pri nas ali vsaj nekje drugje v bližini.
Setlista Sear Bliss: Two Worlds Collide, A Deathly Illusion, Death in Torment, Birth of Eternity, Whirlwind (novi komad), As the Bliss Burning, Beyond the Darkness, Lost and not Found, Somewhere, 1100 Years Ago.
